Kje so se prvič pojavili dinozavri oziroma od kod izvirajo?

Dinozavri že dolgo prevladujejo v zemeljskih kopenskih ekosistemih v množici različnih oblik, toda njihov izvor oziroma kdaj in kje točno so se prvič pojavili, je do zdaj ostajalo zavito v tančico skrivnosti.

Znanstveniki pa zdaj predlagajo presenetljivo lokacijo za rojstni kraj dinozavrov, ki temelji na lokacijah trenutno najstarejših znanih fosilov dinozavrov, evolucijskih razmerjih med temi zgodnjimi oblikami in geografiji Zemlje v obdobju triasa.

To območje vključuje območja današnje puščave Sahare in amazonskega deževnega gozda, ki pa ju dandanes ločuje tisoče kilometrov in ocean, kar je posledica geološkega procesa, znanega kot tektonika plošč.

"Ko so se dinozavri prvič pojavili v fosilnih zapisih, so bile vse zemeljske celine del velikanske superceline Pangea. Dinozavri so se pojavili v južnem delu te kopenske mase, znane kot Gondwana," je povedal Joel Heath, doktorski študent paleontologije na University College v Londonu in glavni avtor študije, ki je bila pred kratkim objavljena v reviji "Current Biology".

"Naše raziskave kažejo, da dinozavri verjetno izvirajo z območja Gondvane na nizki zemljepisni širini blizu ekvatorja, območja, ki danes vključuje severni del Južne Amerike in severne Afrike," je dodal Heath.

Najzgodnejši znani fosili dinozavrov izvirajo izpred približno 230 milijonov let, vključno z Eoraptorjem in Herrerasaurusom iz Argentine, Saturnalio iz južne Brazilije in Mbiresaurusom iz Zimbabveja. Čeprav so si delili nekatere lastnosti, ki jih opredeljujejo kot dinozavre, so imeli veliko razlik, ki nakazujejo, da je evolucija dinozavrov trajala milijone let.

"Medtem ko so se prejšnje študije osredotočale na južno Južno Ameriko in južno Afriko kot območje izvora dinozavrov, glede na to, kje so se njihovi fosili prvič pojavili, menimo, da so v fosilnem zapisu velike vrzeli – zlasti v regijah, ki danes vključujejo puščavo Saharo in amazonskega deževnega gozda – kar morda lahko razkrije, kje so živeli najzgodnejši dinozavri," je dejal Heath.

Znanstveniki pravijo, da so se dinozavri verjetno pojavili pred približno 245 do 230 milijoni let, ko so bila ta ekvatorialna območja izjemno vroča in suha.

"Verjetno so vključevali puščave, savani podobne habitate in morda gozdnata območja, nagnjena k sezonskim požarom. Prej je veljalo, da dinozavri niso živeli v teh, za bivanje težkih, okoljih," je dejal Heath.

Fosili iz tistega časa in regije so redki. To je lahko zato, ker pogoji niso bili idealni za ohranjanje ostankov kopenskih živali ali ker kamnine, ki vsebujejo fosile, še niso bile odkrite, je pojasnil Heath. Regije, kot sta Amazonija in Sahara, so paleontologi težko raziskovati zaradi gostih gozdov, prostranih puščav in logističnih izzivov.

Dinozavri so se razvili iz bolj primitivnih plazilcev po največjem množičnem izumrtju na Zemlji, ki ga je povzročil ekstremni vulkanizem ob koncu permskega obdobja pred približno 252 milijoni let.

"Dinozavri so edinstveni zaradi določenih značilnosti v svojih okostjih. Stali so pokončno, z ravnimi nogami pod telesi, kar jim je pomagalo pri učinkoviti hoji in teku. Imeli so tudi posebno strukturo bokov, ki jih je razlikovala od drugih plazilcev," je dodal Heath.

"Njihova telesa so bila zasnovana za hitrost in okretnost, njihovi zobje pa so bili prilagojeni za posebne načine prehranjevanja," je še dejal o zgodnjih dinozavrih.

Herrerasaurus je bil na primer šest metrov dolg plenilec, medtem ko je bil Eoraptor vsejed v velikosti psa.

"Te posebne lastnosti se niso pojavile čez noč. Razvile so se postopoma v milijonih let iz starejših, bolj primitivnih plazilcev. Vendar pa še nismo našli prehodnih fosilov, ki bi pokazali, kako so se te spremembe zgodile, zato deli njihove evolucijske zgodovine ostajajo skrivnost," je dejal Heath.

Skrivnostno dvonožno bitje, imenovano Nyasasaurus iz Tanzanije, znano po drobnih fosilih, ki so morda stari od 240 do 245 milijonov let, bi lahko bili ostanki najzgodnejšega dinozavra, je zaključil.

Vir: zimo.dnevnik.hr