Ena največjih platform za analizo DNK, 23andMe, se je znašla v hudih finančnih težavah. Podjetje omogoča, da posamezniki dobijo boljši vpogled v svojo gensko dediščino in zdravstvene predispozicije, ki jih narekuje njihov genski zapis. Podjetje je zdaj tik pred bankrotom, kar pomeni, da bo verjetno zelo v kratkem menjalo lastnika. Težava je, da nihče ne ve, kaj bo ta naredil z goro informacij, ki jih ima 23andMe v lasti. Velika verjetnost je, da bo imel z njimi vse prej kot dobronamerne načrte.
DNK podatki bodo vredni vedno več
Že pred leti, ko je glavno skrb tehnoloških skeptikov predstavljalo Facebookovo neodgovorno ravnanje z osebnimi podatki svojih uporabnikov, so nekateri bolj ekstremni zagovorniki varstva osebnih podatkov na spletu svarili pred uporabo platform za analizo našega genskega materiala. Smiselnost njihovih opozoril je v zadnjem času prišla veliko bolj do izraza.
Že sama ideja, da ima nekdo v rokah naš celoten genski zapis, zbuja nelagodje. Iz našega DNK lahko že danes izvemo marsikaj, od naših sorodstvenih vezi do zdravstvenih predispozicij. Pomembno pa je razumeti tudi, da se bo z razvojem tehnologije iz našega vzorca dalo razbrati vedno več. Možnosti za neetično uporabo so praktično neskončne – od targetiranega oglaševanja na podlagi genskih predispizicij do diskriminacije zavarovalnic ali delodajalcev. Z napredkom tehnologije se bo dalo razbrati tudi vse več zelo zasebnih podatkov o naših fizičnih in osebnostnih značilnosti, kar bo omogočalo napredno profiliranje posameznikov. Če je Facebook vseeno moral vsaj do neke mere ugibati na podlagi našega vedenja na njihovi platformi, bo DNK jasno razkril še precej več.
Podatki so novo zlato
Da najbogatejše tehnološke korporacije služijo s prodajo in upravljanjem naših osebnih podatkov, ni nobena skrivnost. V luči bankrota in prodaje ene največjih bank genskega zapisa pa se hitro odpre debata o veliki vrednosti naših bioloških podatkov; če so podatki o naši uporabi socialnih omrežij vredni milijarde, bodo naši celotni DNK zapisi bržčas vredni še precej več, njihova vrednost pa bo z znanstvenim napredkom le še rasla. Najbolj zaskrbljeni že vidijo scenarije snovanja biološkega orožja, usmerjenega proti specifičnim genskim profilom, in napredne sisteme nadzora in manipulacije, ki izkoriščajo naše gensko pogojene šibkosti.
Veliko podatkov je že ušlo
Lanski vdor v bazo podatkov potapljajoče se platforme 23andMe je že prizadel skoraj 7 milijonov uporabnikov oziroma malo manj kot polovico celotne njihove baze. Kdo s temi podatki zdaj upravlja in kakšne namene ima, v resnici ne ve nihče. Če so uporabniki, ki jih je prizadel lanski vdor, vsaj upravičeni do deset tisoč dolarjev kompenzacije, če jim je razkritje njihovega genskega materiala povzročilo škodo, ni nobene garancije, da bodo preostali uporabniki, ki so platformi zaupali svoj genski zapis, ob potencialni zlorabi novega lastnika dobili karkoli. In bodimo iskreni – tudi 10,000 dolarjev je precej malo denarja, če zaradi razkritja naših genskih ranljivosti ne dobimo službe ali ne moremo skleniti zavarovanja.
Komu zaupati podatke?
Naj za konec vsaj malo pomirimo – zaenkrat se ni zgodilo še nič. Prevzema ni bilo, niti ni rečeno, da bo novi lastnik ravnal neetično. A že sama možnost zlorabe odpira občutljivo debato o zaupanju naših najbolj osebnih bioloških podatkov korporacijam. V poslu bo zadnjo besedo vedno imel denar; profita željnih lastnikov pa vaša dobrobit skoraj nikoli zares ne zanima.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV