Od internetnega pionirja do propadlega velikana

Yahoojevi začetki na Stanfordski univerzi

Tako kot Googlova se je tudi zgodba Yahooja začela na Stanfordski univerzi. Jerry Yang in David Filo, stanfordska študenta, sta leta 1994 ustvarila spletno stran z imenom Jerryjev in Davidov vodič po svetovnem spletu (Jerry and David's guide to the world wide web). Spletna stran je bil direktorij ostalih spletnih strani, ki so bile organizirane hierarhično, ne abecedno. Čeprav stran ni imela možnosti iskanja, je s hierarhično organiziranostjo olajšala iskanje relevantnih rezultatov. Kmalu sta ustanovitelja stran preimenovala v Yahoo, kratico za ''Yet another hierarchically organized oracle'' ("Še en hierarhično organiziran orakelj").

Hitra rast

Yahoo je zelo hitro privabil milijone uporabnikov in oglaševalcev. Začel je z veliko prednostjo pred Googlom: leto po ustanovitvi je začel Yahoo prejemati prve investicije, do konca leta 1996 pa so zbrali že več deset milijonov dolarjev. Yahoo je razširil svojo ponudbo in postal e-mail odjemalec, novičnik, ponudnik finančnih in potrošniških rešitev, klepetalnica in še več. Obogaten z investitorskim denarjem je začel Yahoo prevzemati ostala perspektivna internetna podjetja; želeli so postati internetni portal, ki ponuja vse, kar bi si lahko želel uporabnik interneta. 

Vedno več konkurence

Žal Yahoo ni uspel obdržati prednosti, ki so si jo pridobili kot najpopularnejši internetni iskalnik in eno prvih velikih internetnih podjetij. Investitorskemu zaupanju navkljub so začeli njegov tržni delež delček za delčkom jemati ostali internetni velikani. Leta 2000 je Google, ki je začel pozneje in z zamikom dobil finančno pomoč investitorjev, prehitel Yahoo kot najpopularnejši internetni iskalnik. 

Google je z agresivnimi inovacijami in prevzemi širil krog uporabnikov, Amazon je začel dominirati segment spletnega nakupovanja, Microsoft pa je začel konkurirati z lastnim internetnim portalom in spletnim iskalnikom. Vsa področja, na katerih je Yahoo začel z opazno prednostjo, so hitro začeli prevzemati bolj proaktivni in agresivni konkurenti. 

Veliko izgubljenih priložnosti

Za razliko od konkurence se Yahoo ni znašel v hitro razvijajočem se internetnem okolju, kjer se želje in potrebe tako uporabnikov kot oglaševalcev bliskovito spreminjajo. Tako tudi niso videli potenciala številnih podjetij, ki bi jih kot neizpodbiten velikan v začetnih fazah brez težav prevzeli. Google, Facebook, YouTube, eBay, PayPal: vsa ta podjetja bi lahko bila Yahoojeva last, če bi vodstvo videlo potencial v njih. Morda gre krivdo za zgrešene priložnosti pripisati pogostim menjavam v vodstvenem kadru podjetja; v petih letih med letoma 2007 in 2012 so se v podjetju zamenjali kar štirje generalni direktorji. Vsi so se trudili, da bi preprečili počasno nazadovanje tega internetnega velikana, a nikomur ni uspelo.

Neuspešno izkoriščanje potenciala

Zgrešene priložnosti pa ne pomenijo, da Yahoo ni sprejel dobrih odločitev, ki jih niso znali ustrezno izkoristiti na dolgi rok. Zelo perspektivna naložba, ki se ni odvila po najboljšem scenariju, je bila nakup Flickrja leta 2005. Flickr je imel že ob prevzemu zvesto bazo uporabnikov, kot pionir na tržišču pa bi lahko z ustreznim vodenjem brez težav postal najpopularnejše socialno omrežje za deljenje slik. To se ni zgodilo; Facebook in Instagram sta zaradi neuspešnega vodenja hitro prehitela Flickr in privabila njegovo bazo uporabnikov, saj sta za razliko od Yahooja znala ustrezno integrirati uporabo mobilnih telefonov in elemente socialnega omrežja. Zdi se, da Yahoo kljub financam, potencialu in talentiranim zaposlenim ni znal predvideti, da se bo internet hitro premaknil na mobilne naprave, ljudje pa si bodo v vsaki aplikaciji želeli vse več socialnih elementov.

Pogoltnost se ni izšla

Kljub nizu neuspešnih poslovnih odločitev so investitorji še vedno videli potencial v nekdaj največjem internetnem iskalniku. Tako je Microsoft leta 2008 za prevzem Yahooja ponudil več kot 40 milijard dolarjev, a je vodstvo ponudbo zavrnilo kot prenizko. V želji po pridobitvi nekdanje slave je Yahoo leta 2012 kot izvršno direktorico zaposlil Marisso Mayer, bivšo Googlovo zaposleno. Ta ni uspela prenesti uspeha bivšega zaposlovalca v novo podjetje; kljub preusmeritvi v mobilne aplikacije, redizajniranju, nakupu Tumblrja in novim zaposlitvam je Yahoo še naprej izgubljal uporabnike, prihodki pa so se ustrezno manjšali. 

Manj kot deset let po tem, ko je Microsoft za nakup ponudil skoraj petdeset milijard, je ključne internetne storitve Yahooja kupil Verizon za desetkrat nižjo vsoto: štiri milijarde in pol ameriških dolarjev. 

Kaj je Yahoo zdaj?

Yahoo še vedno obstaja, tako kot iskalnik kot kot novičnik, ponudnik e-mail storitev in sledilnik delniškemu trgu. A iz najpopularnejše spletne strani je Yahoo postal od Verizona odvisno podjetje s padajočim tržnim deležem, katerega prihodnost ni videti ravno svetla. Yahoojeva zgodba nas opominja, da biti prvi na pravem mestu ne pomeni, da bomo tam tudi ostali; nekaj napačnih odločitev, neizkoriščenih priložnosti in nejasnosti v dolgoročni strategiji lahko tudi podjetje, ki je vladalo internetu, potisne na rob preživetja. Po drugi strani Yahoojeva zgodba odpira vprašanje o tem, katera podjetja bodo sledila temu žalostnemu vzorcu. Pred dvajsetimi leti je delovalo, da je Yahoo preprosto prevelik in preveč bogat, da bi kadar koli propadel. Bo katero od internetnih podjetij, ki danes uživajo tak ugled, sledilo njegovi usodi?