1. Lažni popusti
Šestdeset odstotkov artiklov na črni petek ne ponuja najnižje cene v letu, so ugotovili britanski raziskovalci. A ljudje kljub temu na ta dan v velikem stampedu pustošijo trgovine; trgovci poznajo našo iracionalnost in jo s pridom izkoriščajo.
Pogosto se zgodi, da imajo artikli (sploh v kitajskih in manj uglednih spletnih trgovinah) napisano lažno visoko izhodiščno ceno, ki daje vtis, da z nakupom veliko privarčujemo. Neracionalni del možganov vidi velike popuste in v nas vzbudi občutek strahu; če bomo zamudili to izredno dobro ponudbo, jo bo dobil nekdo drug, mi pa bomo s kasnejšim nakupom izgubili ogromno denarja. Če zraven dodamo še komponento časovnega pritiska (“Le še osem ur!”), je naš strah še večji. Taki čustveni impulzi vodijo v nepotrebne nakupe, ki praznijo naše denarnice in polnijo naša stanovanja z nepotrebno kramo.
Pri oceni, ali je popust res dober, lahko pomagajo programska orodja, ki beležijo zgodovino cen; AliPrice (dodatek za Chrome) na primer omogoča vpogled v zgodovino cen nekega artikla in s tem bolj racionalno oceno ustreznosti nakupa.
2. Ali res potrebujem in ali si lahko privoščim?
Ko na spletni strani vidimo velike popuste, nas velikokrat zavede občutek, da nek artikel nujno potrebujemo. Da bi se izognili nepotrebnemu nakupovanju, se vedno splača vprašati, ali bi artikel kupili, če ne bi bil znižan. Poznavalci spletnega nakupovanja celo svetujejo, naj pri izbiri artikla ceno na začetku ignoriramo in v košarico dodamo le to, kar nam je res všeč in si že dalj časa želimo. Čeprav bomo morda kupili artikel z manjšim popustom, bomo na dolgi rok zapravili manj denarja, ker bomo kupili manj stvari in jih obdržali dlje.
Pomembno se je tudi vprašati, ali si izdelek sploh lahko privoščimo. Čeprav je nakup na obroke privlačen in trg obročnega plačevanja cveti, bo kratek užitek ob nakupu le redko odtehtal neprijetnost mesečnega plačevanja dodatnih položnic. Finančni svetovalci opozarjajo, naj pri nenujnih nakupih izberemo le artikle, ki si jih res lahko privoščimo. Če jih ne moreš kupiti pet, si ne moreš privoščiti niti enega, se glasi mantra finančno ozaveščenih.
3. Carina?
Mnogi pozabijo, da je po novem treba plačati 20-odstotni davek za vsak izdelek, ki smo ga naročili iz države zunaj EU. Ceneni artikli s kitajskih strani nas bodo torej stali 20 odstotkov več od osnovne cene, dodati pa je treba tudi stroške carinskega postopka, ki vsakemu artiklu prištejejo še nekajevrski strošek. Nakupi iz neevropskih držav so se torej v zadnjem letu konkretno podražili, na kar morate biti pripravljeni.
4. Pošiljanje traja!
Če želite pred božičem prejeti artikle, kupljene po spletu, lovite zadnji vlak! Pandemija in porast spletnega nakupovanja sta opazno upočasnila čas pošiljanja; že na pošiljko iz Nemčije boste morda čakali več kot en teden, vsa cenejša naročila iz Kitajske pa v Slovenijo po novem potujejo tudi do pol leta. Če se z nakupom mudi, se morda splača zapraviti nekaj evrov za hitrejšo dostavo ali izbrati lokalno trgovino; na nekajdesetevrski prihranek hitro pozabimo, če moramo na pošiljko iz tujine čakati več tednov.
5. Uporabite slovensko kartico ali PayPal!
Zlasti izkušeni spletni nakupovalci hitro pozabimo, da vsak spletni nakup predstavlja določeno tveganje. Tudi veliki in zaupanja vredni spletni trgovci pogosto ne nudijo najboljše podpore, če dobimo pokvarjen ali napačen izdelek, zato se splača dodatno zaščititi. Nakup prek PayPala nam omogoča vračilo denarja, če se z nakupom opečemo, zelo kooperativne pa so tudi slovenske banke. Čeprav nas zaradi fleksibilnosti limitov in možnosti plačevanja z virtualnimi karticami pogosto mikajo nakupi z zastonjskimi N26 in revoluti, je nujno vedeti, da brezplačne tuje banke ne ponujajo nobene zaščite, če nas spletni trgovec ogoljufa. Zlasti večje spletne nakupe torej opravite s slovensko kartico, četudi bo treba za spremembo limita na banko. Večkrat se mi je že zgodilo, da sem ravno zaradi uporabe slovenske kartice nazaj dobil denar, ki bi bil sicer za vedno izgubljen.
Tako, to so naši nasveti za čim prijetnejše spletno nakupovanje. Smo kaj pozabili? Sporočite nam v komentarjih!
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV