Umetna generalna inteligenca: čaka nas burno obdobje

Razumevanje umetne generalne inteligence

Umetna generalna inteligenca (AGI) se nanaša na nivo sposobnosti umetne inteligence, pri katerem bo lahko umetna inteligenca razumela in aplicirala znanje na način, ki je nerazločljiv v primerjavi s pravo človeško inteligentnostjo. AI, ki ga poznamo danes, je superioren v specifičnih opravilih (kot sta igranje šaha ali prepoznava obraza), AGI pa je točka, na kateri bo umetna inteligenca prekosila človeško v kateremkoli opravilu, povezanem s kognicijo.

Svarila

Ko bo umetna inteligenca dosegla stopnjo umetne generalne inteligence, se nam obeta korenit družben pretres. Če AI v trenutni obliki ogroža nekatera delovna mesta, bo v AGI obliki ogrožal vsa. Napredek se bo večkrat pohitril, saj bo znala AGI narediti, karkoli ji bomo zadali, pa še veliko hitrejša bo od ljudi. Od te točke nas morda ločujejo še leta, morda pa le meseci. Govorice namigujejo, da naj bi bi točko AGI že dosegli interno pri OpenAIju, a so nepotrjene. Prav zaradi potencialno izredno burnega družbenega odziva številni poznavalci, tudi Musk in Wozniak, svarijo pred razvojem umetne inteligence, ki presega sposobnosti trenutnega modela GPT 4. A razvoj se kritikam in opozorilom navkljub nadaljuje. 

Potencialni vpliv AGI na družbo

AGI bo revolucionaren, o tem ni dvoma. Vprašanje je le, ali bo revolucija pozitivna ali negativna. Med pozitivnimi posledicami se omenja: 

Ekonomska transformacija: AGI bi lahko revolucionaliziral industrijo, saj bi omogočil izredno hitro in efektivno reševanje katerihkoli problemov. To bi večkrat povečalo produktivnost, a hkrati ogrozilo večino delovnih mest.

AGI bo lahko procesiral in analiziral nepopisne količine podatkov, kar bo imelo velikansko aplikativno vrednost v zdravstvu in znanosti. Umetna generalna inteligenca bo sposobna odkrivati nove in personalizirane načine zdravljenja, kar bi izboljšalo zdravje celotne populacije. V znanosti bi raziskave potekale veliko hitreje, večina področij bi doživela pomembne preboje v rekordnih časih.

Umetna generalna inteligenca bo lahko olajšala večino vsakodnevnih opravil. Poleg tega bo spremenila način, na katerega se izobražujemo, preživljamo prosti čas in opravljamo vsakodnevna opravila. Ker bomo lahko zahtevna, a neprijetna opravila naložili računalniku, se bo lahko vsak osredotočil na delo, ki ga res zanima, kar bi lahko tudi pomagalo dvigniti človeško kreativnost in produktivnost.

A vsak tehnološki preboj do sedaj so spremljali tudi trenja in nemiri. Tokrat ne bo nič drugače. Nekateri izzivi, ki nas kot družbo čakajo po doseganju ravni AGI, so: 

Soočanje z etičnimi in moralnimi vprašanji. AGI bo presegla zmogljivosti človeškega uma, s čimer se postavi vprašanje o tem, ali se bo to novo obliko inteligentnosti sploh dalo uskladiti s človeškimi vrednotami in etičnimi načeli.  Razvoj bo zahteval strikten človeški nadzor, a bo hkrati tudi ta vprašljivo moralen.

Vprašanje osebnosti: razvoj AGI bo zahteval analizo gore vhodnih podatkov, za kar bo potrebna mednarodna kooperacija, sploh na področju zakonodaje. Osebne podatke bo pred tako naprednimi sistemi precej zahtevno zavarovati. Lahko torej pričakujemo, da bo vprašanje zasebnosti in varnosti še dolgo v ospredju.

Centralizacija moči: Težko bo zagotoviti, da bo vsakdo imel dostop do moči in privilegijev, povezanih z umetno generalno inteligenco. Že zdaj je treba za dostop do najboljših modelov seči v žep – z večjo kompleksnostjo modelov pa bodo cene vzdrževanja in poganjanja le še višje. Če se bo moč centrirala v rokah nekaj velikih tehnoloških podjetij, bo to pod vprašaj postavilo vse aktualne sisteme avtoritete.

Povečanje neenakosti in ekonomska trenja – tisti, ki bodo imeli dostop do AGI modelov, bodo imeli vedno več. Razlika napram tistim, ki tega dostopa ne bodo imeli, bo torej vse večja.  Prevelika neenakost lahko pripelje do hudih trenj v družbi, povečana brezposelnost pa do hude preizkušnje socialnih sistemov držav, od katerih bo velika večina popolnoma nepripravljenih za novo družbeno realnost.

Vselej aktualno je tudi vprašanje avtonomnosti. Bo dovolj razvit sistem umetne inteligence razvil lastno voljo in se lahko usmeril proti nam? Ta distopični scenarij je v primeru AGI mogoč. Ker nas bodo te sistemi presegli, bodo morali imeti za optimalno delo precej avtonomije glede svojih dejanj, njihovih procesov odločanja pa velikokrat preprosto ne bomo mogli razumeti s človeškim umom. Ali se bo dalo cilje AGI, ki si jih bo postavila sama, uskladiti s človeškimi interesi?

Umetna generalna inteligentnost je meja sposobnosti računalnikov, ki jo bomo v kratkem dosegli. To lahko traja mesece, lahko pa leta. Napredka ne moremo ustaviti, tudi če vplivni tehnološki mogotci, kot sta Musk in Wozniak, svarijo pred njim. Cilj je torej priprava na prihodnost, ne borba proti njej. Kar lahko naredimo, je, da z ustrezno izobrazbo in ozaveščanjem pripravimo ljudi in družbo na prihod AGI. Samo ljudje lahko poskrbimo za to, da bo AGI doprinesel k družbi, ne povzročil vseobsegajočega kolapsa. Ustvarjanje poklicev prihodnosti, razmišljanje o jasnih etičnih pravilih uporabe AGI in definicija pozitivnih ciljev, pri katerih nam bo pomagala AGI, so vse ključni elementi za prestajanje tranzicije.

Umetna generalna inteligenca je polna tako neverjetnih priložnosti za znanost, posel in zdravstvo kot tudi velikih izzivov. Daje priložnost za razmislek o tem, kaj družba je in na kako nestabilnih temeljih v resnici sloni, odpre pa tudi globoka vprašanja o tem, kaj pomeni biti človek v obdobju, ko prvič v zgodovini ne bomo več najpametnejše in najuspešnejše entitete na tem planetu.