Ljudje so skeptični, tega nočejo imeti

Umetna inteligenca prodira v vse pore našega vsakdana, hkrati pa se pojavlja vse večji razkorak med tehnološkim napredkom in zaupanjem potrošnikov. Nedavne raziskave kažejo na rastoč skepticizem potrošnikov do izdelkov, ki oglašujejo vključenost AI, kar postavlja pod vprašaj trenutne marketinške strategije in odpira zanimivo debato o tem, ali bo tehnološki razvoj prehitel interes trga.

Potrošniki nočejo izdelkov z umetno inteligenco

Študija Univerze Washington State je razkrila, da že sama omemba umetne inteligence v opisu izdelka zmanjšuje zaupanje potrošnikov in njihovo namero za nakup. Čeprav je fenomen posebej izrazit pri izdelkih, kjer bi napaka računalnika povzročila katastrofalne posledice (npr. medicinska oprema in avtonomna vozila), je skeptičnost prisotna na tudi pri vsakdanji potrošniški elektroniki. Že sesalec ali telefon, ki se ponosno hvali z implementacijo UI, v številnih potrošnikih zbudi precejšnjo mero skeptičnosti. Morda je hiter razvoj umetne inteligence v potrošnikih globoko zakoreninil nezaupanje do te rastoče tehnologije, kar bi lahko imelo velik vpliv tako na marketing kot na smer razvoja tehnologije v prihodnjih letih. 

Če je v igri umetna inteligenca, to hočemo vedeti

Tudi če umetna inteligenca olajša naš vsakdan in izboljša našo kvaliteto življenja, želimo potrošniki vedeti, da nam pomaga stroj in ne človek. Velika večina potrošnikov želi, da podjetja razkrijejo, če njihov izdelek ali storitev uporablja AI – če telefon s pomočjo naprednega strojnega učenja poskrbi, da bomo na selfijih videti bolje, bomo jezni, če tega ne bo jasno naznanil. To podjetja postavi v neprijeten položaj – na eni strani bodo potrošniki zelo jezni, če bo njihova pametna naprava brez njihove vednosti uproabljala umetno inteligenco, po drugi strani pa lahko jasno razkritje tega vodi v manjšo namero po nakupu. Verjamemo, da imajo marketinški oddelki v zadnjem letu kar veliko dela, ko iščejo ravnovesje med sledenjem tehnološkemu razvoju in hkratni pomiritvi potrošnikov.

Prihodnost umetne inteligence nas ne navdušuje

Čeprav se nas večina strinja, da bo generativna umetna inteligenca nedvoumno krojila naslednjih deset let razvoja, večina nad to prihodnostjo ni najbolj navdušenih. Bo AI nadomestil mojo službo? Kdaj bom postal družbeno neuporabno bitje, ki s svojim intelektom ne more ničesar doprinesti k razvoju? Strah pred neznanim je globoko zakoreninjen v ljudi, zdi pa se, da smo prvič na točki, ko začenja premagovati človeško radovednost in stremenje v tehnološko prihodnost. Če zraven dodamo še strah pred dezinformacijami, ki jih AI veselo širi po svetovnem spletu, postane slika veliko bolj jasna. Morda je skeptičnost do AI-opremljenih naprav prva jasna manifestacija globljega strahu pred prihodnostjo, v kateri slej kot prej ne bomo več zares uporabni.

Kaj nas čaka?

Kam se bo umetna inteligenca in produkti, opremljeni z njo, usmerila v bližnji in srednjeročni prihodnosti, ni nikomur zares jasno. Jasno pa se zdi, da tehnološki napredek prvič po dolgem času pri večini ljudi vzbuja več odpora kot navdušenja. Industrija bo morala najti način, da ljudem prihodnost predstavi tako, da bodo verjeli, da jim sledenje trendom pomaga in ne ogroža njihovega obstoja. Ekonomsko zanimivo vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo z enormnimi investicijami v trg umetne inteligence, ko deležniki enkrat ugotovijo, da velik del trga njihov vložek v razvoj straši, ne navdušuje. V našem svetu govori denar – če se izkaže, da ljudje v resnici ne želijo stvari, v katero se največ vlaga, lahko sledi ekonomski kolaps, ki mu že dolgo nismo bili priča. Novega dot-com-booma si nihče ne želi – pa vseeno se zdi, da gremo ravno v to smer.