So na internetu sploh še ljudje?

Mnogi bi se strinjali, da je moderni splet veliko manj zabaven, kot je bil pred desetimi leti. Algoritmi so nas hipnotizirali in nam začeli ponujati vsebino, od katere smo postali odvisni, hkrati pa tudi napeti in odsotni. Velikokrat se zavedamo, da je vsebina, ki nam jo jo ponuja "feed," nizkokvalitetna, a se kljub temu ne moremo upreti njenemu vabljivemu vplivu. Čeprav smo na spletu več časa kot kadarkoli prej, se zdi, da je konsenz jasen: na njem se veliko manj zabavamo kot nekoč. Ena najpopularnejših razlag za degradacijo naše online izkušnje je t.i. teorija mrtvega spleta. 

Kaj je teorija mrtvega spleta?

Teorija mrtvega spleta je kontroverzna teorija zarote, ki predpostavlja, da več kot 50 % spletnega prometa predstavljajo aktivnosti in vsebine botov, resnične človeške vsebine pa je le še za vzorec. Teorija se je začela širiti okoli leta 2020, napredek umetne inteligence pa jo dela vse bolj relevantno. Tistim, ki želijo splet obvladovati s pomočjo botov, je bolj kot kadarkoli prej enostavno oblikovati cenene in plitke, a šokantne in zanimive informacije. Če združimo moč UI s pametno uporabo botov, je danes izredno enostavno doseči široko občinstvo. 

Kvaliteta vsebine pada

Posledice avtomatiziranega spleta kot uporabniki najbolj zaznamo prek padajoče kvalitete spletnih vsebin. Vsako leto je več vsebine brez dodane vrednosti, ki pa se zaradi svoje nenavadnosti in šokantnosti vse pogosteje pojavlja na našem "feedu". Simptome "mrtvega spleta" lahko, če jih iščemo, opazimo praktično povsod. Platforme preplavlja poplava videov, generiranih z UI, ki so objektivno slabi, a premeteno narejeni tako, da jih je težko ne pogledati do konca. Če se malo bolj potrudimo, bomo hitro našli vse več očitno nečloveških profilov in komentarjev. Sploh na Facebooku pa kraljujejo bizarne vsebine UI, ki jih dodatno promovirajo boti, naivni (starejši) uporabniki pa jih nekritično delijo naprej. Se še spomnite bizarnega "Jezusa-kozice" (angl. shrimp Jesus), ki je najbolj nazorno pokazal, kako lahko nepotrebne in nekvalitetne, a bizarne in šokantne vsebine pritegnejo pozornost množic?

V ozadju je denar

In kaj motivira ljudi, ki nadzorujejo bote, ustvarjajo nizkokvalitetne vsebine in jih želijo na vse načine deliti s svetom? Odgovor je (seveda) preprost: zaslužek. Viralne objave požanjejo zelo lep znesek prek oglaševalskih prihodkov, mnogi pa za cenene popularne vsebine skrivajo lastne produkte, ki vam jih želijo prodati. Kdor razume algoritem in ga zna dobro manipulirati, ima dostop do več milijard ljudi, s tem pa do potencialno neskončnega bogastva. Zanimivo je, da nekatere platforme niti ne kažejo pretiranega interesa, da bi takšne ljudi ustavile, ker nas njihove vsebine dlje časa zadržijo na platformi.

In kaj je rešitev?

Jasno je, da količina informacij na internetu eksponentno raste, kvaliteta pa niti približno ne. Tudi če internet ne "umira," se mnogi sprašujejo, kako bi lahko omejili avtomatizirane vsebine in uproabo botov. Captcha test, ki naj bi znal bote ustaviti, ni več učinkovit. Elon Musk je na primer podal kontroverzen predlog, da bi lahko internet botov očistili le, če bi začeli zaračunavati za objavljanje vsebin. Čeprav bi to neizogibno zmanjšalo dostopnost in svobodo spleta, bi morda res preprečilo, da časovnice ne postanejo le zbirka digitalnih odpadkov. S Twitterjem je Musk že začel izvrševati svojo obljubo; objave tistih, ki mesečno plačuje za Twitter, so bolj vidne, prav tako le plačniki dobijo odstotke od oglaševanja. Bodo druga socialna omrežja sledila tem trendom ali jim bo vseeno, dokler bomo uporabniki zaradi vsebin z nično dodano vrednostjo dlje v njihovih aplikacijah? Odgovori na ta vprašanja bodo krojili prihodnost interneta.