Kam nas vodi tehnološki razvoj

Ključno vlogo v tehnološkem razvoju človeštva je nedvomno igrala zmožnost deljenja informacij in znanj. Uradno smo postali homo sapiens pred približno 200.000 leti. Z nastankom sofisticiranega jezika smo lahko komunicirali drug z drugim na način, ki je omogočil nastanek civilizacije, kot jo poznamo danes.

Na začetku je bila komunikacija omejena z zračno razdaljo, a nekje je treba začeti. Pred približno štiri tisoč leti smo ljudje razvili svoje prvo sredstvo za komunikacijo na daljavo, to so bili dimni signali. Pred 2.500 leti pa se je kot orodje za komunikacijo odlično izkazala uporaba bobna. Tako smo se lahko prvič v zgodovini povezali z ostalimi brez potrebe po fizični bližini.

Presenetljivo pa je, da se komunikacijske tehnologije v naslednjih 2.300 letih niso skoraj nič spremenile. Nato je okoli leta 1835 Samuel Morse izumil telegraf, ki je postavil temelje za najuspešnejše obdobje tehnološkega razvoja v zgodovini. Telegraf je v sorazmerno kratkem času dramatično spremenil življenje ljudi. Na neki način je bil telegraf predhodnik interneta, telegram pa je bil zgodnja različica elektronske pošte.

Patent telefona Alexandra Grahama Bella iz leta 1876 (tudi številni drugi so trdili, da so ga izumili) je ljudem omogočil, da prek ogromnih razdalj neposredno komunicirajo.

Telefaks je luč sveta ugledal takoj za telefonom in utrl pot za metodo takojšnjega prenos česa drugega kot samo zvoka. Ljudje smo lahko prvič v zgodovini med sabo delili dokumente hitreje kot z uporabo poštnih storitev.

Tehnologija mobilnih telefonov se je za komercialno rabo pojavila z avtomobilskim telefonom okoli leta 1979 in se postopoma razvijala vse do danes, ko so mobilni telefoni nepogrešljiv del našega vsakdana.

Leta 1994 je bil javnosti predstavljen internet (dejansko je obstajal že od šestdesetih let prejšnjega stoletja). To je bil največji korak naprej v komunikacijski tehnologiji, saj omogoča takojšnji prenos podatkov, dokumentov, slik in zvoka.

Izum interneta je bil povod za eksponentno tehnološko rast. Tehnologija je omogočila nastanek svetovnega spleta, elektronske pošte, besedilnih sporočil in morja aplikacij, med drugimi MySpacea, Facebooka, Twitterja in Skypa, ki so dramatično spremenili način svetovnega povezovanja.

Ta bežen in več kot nepopoln pregled zgodovine nam ponuja vpogled v današnje tehnološko stanje sveta in kako smo do sem prispeli. Vprašajmo se, kaj je skupno vsem omenjenim komunikacijskim tehnologijam? Postopoma so nam omogočile povezovanje z drugimi ljudmi in dostop do informacij na hitrejši, enostavnejši in cenejši način.

Vsak napredek je spremenil človeška življenja tako na očiten kot tudi subtilen način. Povezljivost je z vsemi informacijskimi, ekonomskimi, socialnimi, kulturnimi in političnimi vplivi morda najmočnejše človeško orodje, ki ga imamo na voljo.

Kakšna bo torej prihodnost povezljivosti? Kakšne nove tehnologije bomo imeli, ki bodo še dodatno spremenila naša življenja? Morda nam ni treba dlje od znanstvene fantastike, da bi videli, kaj vse bi lahko postalo del našega vsakdana v ne tako daljni prihodnosti. Bomo delili vizualne in slušne informacije kar prek očal? Morda nas čakajo 3-D holografski telefonski pogovori? Namesto prepoznave glasu morda prepoznava misli?

Neizprosnega pohoda napredka ne moremo zaustaviti. Sam po sebi je več kot dobrodošel. Težave pa se lahko pojavijo v našem odnosu s takšno napredno tehnologijo. Največje vprašanje je namreč, kako bo tehnologija vplivala na nas. Bomo pasivni prejemniki tehnologije, ki neustavljivo spreminja naša življenja tako na boljše kot tudi na slabše? Ali pa smo zmožni postati gospodarji naše tehnologije in neškodljivo izkoriščati njene ogromne prednosti s hkratno minimalizacijo morebitnih negativnih učinkov?

Odgovori na ta vprašanja ne bodo odvisni le od prihodnjega razvoja tehnologije, temveč tudi od naših priprav na njene morebitne negativne vplive.

Seveda, še naprej moramo negovati razvoj nastajajočih tehnologij. Toda pot napredka ne bi smela biti naloga le razvijalcev in inženirjev. Tako hiter razvoj nas ne sme ujeti nepripravljenih. Človeški možgani se od izuma telegrafa do danes niso bistveno spremenili. Tudi v naslednjih desetletjih in stoletjih ne moremo pričakovati znatnega razvoja našega miselnega orodja. Ali je torej mogoče, da nas bo tehnologija na neki način prehitela in nam ušla izpod vajeti? Brez ustrezne izobrazbe o pravilni rabi novih tehnologij lahko kaj takega kmalu postane realnost.