Prelomni trenutki v zgodovini interneta

Internet je z nami že od sredine osemdesetih, bolj ''primitivne'' različice pa so se pojavile že dve desetletji pred tem.

Arpanet

Charley Kline z univerze UCLA je leta 1969, iz sobe 3420, znanstveniku s Stanforda Billu Duvallu poslal sporočilo 650 kilometrov proč. Nič posebnega boste rekli, a to sporočilo je bilo digitalno. Za to je bil zaslužen Advanced Research Projects Agency Network ali na kratko ARPANET, ki je bil predhodnik interneta in je omogočal, da so računalniki komunicirali med sabo na daljavo, informacije pa pošiljali preko telefonske povezave. Prvo sporočilo preko Arpaneta je bilo poslano 29. oktobra 1969 in bi moralo biti ''Login'', a se je povezava sesula pri črki ''g''. Arpanet je bilo sploh prvo delujoče omrežje, ki je delovalo na preklapljanju paketov, t.j. metode grupiranja podatkov, ki so prek digitalnega omrežja preneseni v pakete. Sistem Arpanet je vzpostavil znanstvenik Larry Roberts, finančno ga je podprlo ameriško obrambno ministrstvo, ki pa mu ideja o Arpanetu ni bila všeč.

Domena.com

Prva domena, ki je bila kadar koli registrirana, je bila symbolics.com. Registrirana je bila 15. marca 1985, registriralo pa jo je podjetje iz Massachusettsa Symbolics Computer Corporation. To se je zgodilo štiri leta, preden je svetovni splet sploh obstajal. Šele leto za tem sta s to potezo sledila HP in IBM, Apple pa dve leti kasneje. Danes obstaja več kot 150 milijonov .com domen. Čeprav je šlo omenjeno podjetje leta 1993 v stečaj, je domena našla novega lastnika in je še danes aktivna, služi pa kot spletni muzej, posvečen zgodovini interneta. Leta 1985 so bile registrirane še domene bbn.com, think.com, mcc.com in dec.vom. Sprva je bila registracija brezplačna.

Prva spletna stran

Svetovni svet (World Wide Web oz. WWW) je zaživel leta 1991, namen prve strani pa je bil, da razloži, kaj splet sploh je. Gre za hipertekstni sistem, ki deluje v medmrežju, brez katerega si danes ne znamo več predstavljati življenja. WWW se je glede na druge hipertekstne sisteme, ki so jih poznali pred tem, razlikoval po tem, da ni potreboval dvosmernih povezav in da je bil odprt ter prost. Začetki segajo v leto 1989, ko sta Tim Berners-Lee in Robert Cailliau razvila sistem ENQUIER, ki se je sicer razlikoval od spleta, kot ga poznamo danes, a je temeljil na enakih zamislih. Barners-Lee je nato zastavil projekt Semantic Web, da bi poenostavil dostop do knjižničnih informacij, ki so bile na različnih strežnikih. Prvo spletno stran je spisal 13. novembra na delovni postaji NeXT in do konca leta izdelal vsa potrebna orodja za splet, brskalnik in strežnik. Splavil je protokol HTTP in velja za izumitelja svetovnega spleta.

K popularizacii le-tega je v prvi fazi močno pripomogel brskalnik Mosaic. Leta 1992 je sicer obstajalo zgolj 26 spletnih strani, po šestih letih obstoja pa jih je bilo več milijonov. Leta 1998 je na sceno stopil Google, ki je revolucionaliziral način, kako ljudje dostopajo do informacij prek spleta. Leta 1993 je svetovni splet postal brezplačen, kar mu je omogočilo še dodaten razcvet. Leta 1995 je potekala prva prodaja na Echo Bay, ki ga danes poznamo kot eBay. Prodali so pokvarjene lase. Istega leta se je rodil tudi Amazon.

Spletna kamera

Brez spletnih kamer bi posel v časih pandemije precej težje oz. manj učinkovito potekal od doma. Prvo spletno kamero so uporabili v laboratoriju univerze Cambridge, njen namen pa je bil opazovanje kavnega aparata. Leta 1991 so znanstveniki v bližino namestili kamero, ki je bila usmerjena v kuhalnik s kavo, posnetek pa predvajali na spletu, da so lahko preverili, če je v kuhalniku kava. S  tem so se izognili, da bi šli zastonj ponjo oz. bi bil sprehod do kuhinje zaman. Za današnje razmere primitivna kamera je posnela tri posnetke na minuto v ločljivosti 128x128 slikovnih točk. Leta 1993 je dobila celo svojo spletno stran in postala priljubljena tudi med drugimi uporabniki spleta. Prenos v živo so ukinili šele leta 2001.

Wi-Fi

Odkar je leta 1997 brezžična tehnologija (Wi-Fi), ki omogoča brezžičen dostop do internetnega omrežja, postala dosegljiva za vse, si je dodobra utrla pot med ljudi, saj je danes nepogrešljiva za vse uporabnike pametnih telefonov, tablic, prenosnikov, kamer, pametnih zvočnikov in drugih digitalnih naprav.

Wikipedia in Facebook

Brezplačna enciklopedija, znana kot Wikipedia, je zaživela leta 2001, družbeno omrežje Facebook pa je luč sveta ugledalo leta 2004. Sprva je bilo pod imenom The Facebook namenjeno zgolj študentom, ''the'' je bil kasneje opuščen, Facebook pa namenjen vsem.