To želijo zgraditi na Luni: Norost ali briljantna ideja?

Morda se sliši kot znanstvena fantastika, a v prihodnosti bi lahko imeli podatkovne centre v vesolju. Natančneje, na Luni. Vsaj tako meni Stephen Eisele, predsednik Lonestar Data Holdings. Prepričan je, da bo njegovo podjetje nekega dne odprlo podatkovni center na Zemljinem naravnem satelitu. "S postavitvijo podatkovnega centra v vesolje podatkom res nudite neprimerljivo varnost ," trdi Eisele.

Trdi, da so zadevo že preizkusili, in to uspešno, v majhnem podatkovnem centru, ki so ga prejšnji mesec izstrelili na Luno v okviru Athena Lunar Landerja.

Vendar so pravi podatkovni centri, kot jih imamo na Zemlji, ki hranijo ogromne količine podatkov, še daleč od realizacije. Eisele meni, da bi lahko s postavitvijo na Luno uporabnikom ponudili varno in zanesljivo obdelavo podatkov, za napajanje pa bi uporabljali sončno energijo. Ni pa navedel, kako bodo takšni podatkovni centri ohlajeni.

Podatkovni centri, kot jih poznamo zdaj, namreč za hlajenje naprav porabijo veliko električne energije, nekateri tudi vode. Na Luni se temperatura giblje od -184C do 101C. Prav tako ni pojasnil, koliko časa bo trajalo pošiljanje ali prejemanje podatkov iz takšnega lunarnega podatkovnega centra.

A da potencial obstaja, kaže dejstvo, da je bila lani izvedena študija izvedljivosti orbitalnih podatkovnih centrov, ki jo je financirala Evropska komisija. Ta študija vključuje gradnjo podatkovnih centrov v orbiti okoli Zemlje, kjer ne bi motili prebivalcev in bi se lahko specializirali za storitve vesoljske industrije, vesoljskih plovil ipd.

Poročilo navaja, da bi "umestitev podatkovnih centrov v vesolje lahko spremenila evropsko digitalno krajino" in bila "okolju prijaznejša". Vključevala bi izgradnjo konstelacije 13 satelitov s skupno močjo obdelave podatkov okoli 10 MW. To bi bilo primerljivo s srednje velikim podatkovnim centrom s 5000 strežniki.

Kljub temu optimizmu je dejstvo, da bi bila izstrelitev in ustvarjanje podatkovnih centrov v vesolju zelo drag podvig.

"Tudi s prispevki in napredkom podjetij, kot je SpaceX, je izstrelitev strojne opreme v orbito še vedno izjemno draga," poudarja Dr. Domenico Vicinanza, izredni profesor za inteligentne sisteme in znanost o podatkih na univerzi Anglia Ruskin v Združenem kraljestvu. "Vsak kilogram, poslan v vesolje, stane na tisoče dolarjev. In vesoljski podatkovni centri ne bi zahtevali samo podatkovne opreme, ampak tudi infrastrukturo za zaščito, napajanje in hlajenje. Vse to povečuje težo in kompleksnost projekta."

 Ravno hlajenje opreme, poudarja dr. Vicinanza, bi lahko predstavljalo posebno težavo, saj čeprav je prostor hladen, klasični hladilni sistemi brez gravitacije ne bodo delovali. Poleg tega lahko razmere in predmeti v vesolju poškodujejo elektroniko.

"Večja okvara strojne opreme bi lahko zahtevala drago človeško misijo, zaradi česar bi se izpad raztegnil na tedne ali mesece," opozarja dr. Vicinanza.

A zanimanje očitno obstaja. Lonestar poudarja, da o tem ne bi razmišljali, če njihove stranke tega ne bi zahtevale, poleg tega pa naj bi že imeli nekaj zainteresiranih za shranjevanje podatkov v vesolju.

Vir: zimo.dnevnik.hr