Citibank Hack (1995)
Kar 80 odstotkov vseh podjetij se je že soočilo s kibernetskim napadom, le redki pa so utrpeli toliko škode kot Citibank, ki je leta 1995 zaradi kibernetskega napada izgubil kar 10 milijonov dolarjev. Ruski heker je uspel vdreti v telefonski sistem banke in prek telefonskih pogovorov prestregel pomembne podatke o strankah, s pomočjo katerih je potem na različne konce sveta prenakazal milijone. Hekerja so ujeli in rešili veliko večino ukradenega premoženja, vseeno pa se je napad zaradi drznosti in količine ukradenega denarja za vedno zapisal v zgodovino.
Serija napadov na ameriško vojsko (2002)
Če danes snovalci teorij zarot verjamejo, da so hekerji sposobni na daljavo strmoglaviti letalo in nadzorovati medije, so v začetku drugega tisočletja bili prepričani, da ameriška vojska skriva podatke o Nezemljanih. Škotski heker Gary McKinnon je, prepričan, da ima ameriška vojska podatke o NLP-jih in nezemeljskih bitjih, uspel sam vdreti v kar 97 ameriških vojaških sistemov. Impresivno je, da je vse to uspel doseči sam – varnostne sisteme najmočnejše svetovne velesile, ki so jih postavili briljantni umi ameriške kibernetike, je uspel predreti en sam nadobudni heker. Čeprav je bila njegova misija dokaj nedolžna, se je McKinnon znašel v desetletje trajajočih sodnih bojih, saj so ga ameriški tožilci označili za digitalnega terorista.
Melissa virus (1999)
Virus sicer sam ni kradel pomembnih podatkov, je pa zaradi ohromitve velike količine svetovnih podjetij posredno povzročil za kar 80 milijonov dolarjev škode. Skrit v Wordovo datoteko, je virus po tem, ko ga je prejemnik odprl, kopije samega sebe poslal imeniku napadene osebe. Učinkovit sistem širjenja je povzročil, da naj bi slavni virus na vrhuncu uspel okužiti kar 20 odstotkov vseh računalnikov v obstoju, številna podjetja in organizacije pa so v strahu pred njim za več dni izključili internetno povezavo. Zanimivo je, da hekerji takrat niso izkoristili priložnosti za izsiljevanje in hitri zaslužek (kot se dogaja danes z napadi ransomware), saj sta jih bolj zanimala slava in izziv, ki so ga napadi predstavljali.
Napadi na Yahoo (2013 in 2014)
Vse manj relevantni Yahoo je del svojih uporabnikov nedvomno izgubil v letih 2013 in 2014, ko je skupina kitajskih ali ruskih hekerjev uspela vdreti v sistem in v dveh napadih ukrasti več kot milijardo osebnih podatkov. Ne le do imen in eleketronskih naslovov – hekerji so se dokopali do gesel in celo varnostnih vprašanj. V času, ko ljudje še niso poznali pomanjkljivosti večkratnega uporabljanja istih gesel, se je moč napada razširila še na druge spletne račune, na katerih so nesrečni uporabniki uporabljali ista gesla. Napadi na Yahoo so se zaradi nepopisne velikosti zapisali v zgodovino kot največji napadi na eno samo podjetje oz. organizacijo in močno vplivali na našo spletno paranojo in nezaupljivost.
iCloud in slavni
Se spomnite, da je leta 2014 na splet ušla kopica golih fotografij znanih hollywoodskih osebnosti? V ozadju je bil velik hekerski napad na oblačno storitev iCloud, s katerim so se hekerji dokopali do zasebnih fotografij Jennifer Lawrence, Kate Upton in drugih ameriških zvezdnic. Večine napadalcev, ki so se do gesel dokopali s pomočjo lažnih elektronskih naslovov in metode grobe sile, niso nikoli našli.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV