Nas čaka regulacija socialnih omrežij?

Zasvojljivost mikro nagrad

Le dobrih deset let nazaj je splet predstavljal neskončno morje informacij, v katerem smo se zelo pogosto počutili izgubljene. Paradoks izbire nas je paraliziral – ljudje nimamo radi, da je hkrati na voljo preveč stvari, med katerimi je treba izbrati, tudi če so vse izbire zanimive in prijetne. To je "stari splet" naredilo zanimiv, a dokaj naporen; informacije je bilo treba iskati in izbirati, kar je zahtevalo energijski vložek z naše strani. Potem so se pojavili algoritmi, ki so nam sami servirali natanko tisto, kar smo si želeli videti. Nič več iskanja in izbiranja – v obliki mikro grižljajev smo dobili ponujene vsebine, ki so nam bile všeč, napor odločanja pa je izginil. Sliši se skoraj preveč dobro – in tudi je. 

Udobnost spleta, na katerem ni treba razmišljati, ima svojo ceno. Neodločnost in pasivnost je zasvojljiva. Mikro nagrade v obliki zanimivih in čustveno nabitih informacij nas ujamejo in ne izpustijo. Scrollamo in scrollamo, minute postanejo ure in preden se zavedamo, smo izgubili ves dan, ne da bi se bilo treba kakor koli potruditi za iskanje zanimivih vsebin. Stranski učinki? Za začetek nižja produktivnost in vse večja anksioznost, pozneje vse večje nezadovoljstvo in zasvojenost.

Kriza samopodobe v digitalni dobi

Težava je, da vsebine, ki so nam algoritemsko servirane, ne vplivajo ravno najbolje na našo samopodobo in duševno zdravje nasploh. Veleumi v ozadju so ugotovili, da smo ljudje evolucijsko nagnjeni k primerjanju z ostalimi – algoritmi so tako postali naše socialno ogledalo, v katerem se ves čas primerjamo z ostalimi. Da je ogledalo popačeno in da se primerjamo s skrbno izbranimi trenutki življenj drugih, ni treba posebej poudarjati, prav tako ne, kako se počutimo po nekaj urah takega primerjanja. 

Prišli smo do točke, ko so algoritmi socialnih omrežij po mnenju mnogih postali resno tveganje za naše duševno zdravje. Dr. Vivek Murthy, generalni kirurg iz ZDA, je nedavno pozval k uvedbi opozoril, podobnih tem na tobačnih izdelkih, ki bi opozarjala pred negativnimi vplivi uporabe socialnih omrežij. Odvisnost je le vrh ledene gore; anksioznost, depresija in celo samomorilne misli se povezujejo s pretirano uporabo spletnih socialnih platform. 

Nas res čaka regulacija?

Zaskrbljena pa ni le zdravniška srenja, ampak gredo aplikacije socialnih omrežij vse bolj v nos tudi zakonodajalcem. New York je nedavno sprejel zgodovinsko odločitev, ki bo od ponudnikov socialnih omrežij zahtevala, da mladoletnim uporabnikom vsebino privzeto prikazuje v kronološkem in ne algoritemskem zaporedju. To pomeni, da vsebina ne bo več skrbno prilagojena interesom posameznika, kar jo bo naredilo veliko manj zasvojljivo in nevarno; zanimive informacije bo spet treba "loviti". Poleg tega bo New York od aplikacij zahteval, da mladine ne zasuva z obvestili med nočnimi urami, kar naj bi pomagalo ohraniti zdravo spalno rutino. Čeprav večina staršev takšne ukrepe podpira, se drugi sprašujejo, ali takšne odločitve pomenijo konec naše digitalne svobode. 

Svetla plat tehnologije

V objemu zasvojljivih algoritmov, ki nas delajo anksiozne in depresivne, pogosto pozabimo, da je moderna tehnologija kljub vsemu precej olajšala naše življenje. Vsakič, ko iščemo neznani naslov brez uporabe telefona, se spomnimo, da nam je mala napravica, ki jo ves čas nosimo s seboj, olajšala delo, dostop do informacij in enostavnost komunikacije. Ključno pa je, da se pri uporabi telefona zavedamo moči algoritmov, ki poganjajo naše priljubljene aplikacije; samo tako bomo lahko tehnologijo uporabljali na način, ki nam bo koristil, ne da bi hkrati ogrožal naše blagostanje. Prevzeti nadzor nad našimi digitalnimi navadami je izziv, ki z vsako optimizacijo algoritma postane težji. Kljub temu pa je pomembno, da ta nadzor prevzamemo; le tako bomo lahko še naprej izkoriščali prednosti tehnologije, ne da bi (p)ostali njeni sužnji.