Smo dosegli vrh razvoja pametnih telefonov?

V videu zagovarja stališče, da vrhunca razvoja pametnih telefonov še nismo dosegli, čeprav je res, da se je razvoj občutno upočasnil. Če se ozremo okoli sebe, se kaj kmalu zavedamo, da so si pametne naprave, ki jih po rokah vlači ljudstvo, res skorajda na las podobne; večina že ima tanke robove, zarezo ali izrez za sprednjo kamero in steklen zadek, ki ga vsi pač prodajajo kot ''nevemkakšen'' prestiž.

Daleč so leta, ko je bil vsak pametni telefon drugačen, ko so se proizvajalci igrali s čudnimi oblikami, preklopnimi dizajni, izvlekljivimi tipkovnicami in nenavadno postavitvijo tipk; leta 2007 je Apple predstavil koncept, ki je bil tako enostaven, da je ljudem v hipu prišel pod kožo. Z izrednim marketingom in dodelanim produktom je iPhone postal nekaj, kar je kupcem predstavljalo prestiž in enostavnost, Applu pa kuro, ki je nosila zlata jajca. In to velika.

Donosen posel

Ni čudnega, da so si še drugi zaželeli te donosne perjadi; čeprav je večina konkurence začela z zamudo, so malodane vsi sledili Applovi taktirki, se podredili podobnemu operacijskemu sistemu in začeli na trg pošiljati naprave, ki so stavile na podoben koncept; telefon z zaslonom na dotik, brez ločene tipkovnice, brez obvezne uporabe včasih prevladujočih ”stylusov” in z enostavnim uporabniškim vmesnikom. Kdor se je trendu upiral, je slej ko prej izgubil; to sta najprej dokazala Nokia in Blackberry, leta kasneje pa tržne deleže hitro izgubljajo še drugi, ki so kasneje zamudili neusmiljen ritem razvoja (HTC, LG, Sony …). Kupci so namreč precej jasno pokazali, kaj hočejo; velike telefone, tanke in zaobljene robove, dobre kamere in več njih ter ”prestižno” izdelavo iz stekla in kovine; kdor se temu upira, izgubi tržni delež.

Malo prostora za kreativnost

Tako telefoni že nekaj let napredujejo precej manj kot na začetku, ko je celotna industrija doživljala radikalno preobrazbo; rast je potekala logaritemsko, strmi del krivulje pa smo že pustili za sabo. Oblikovalci so našli obliko, ki je večini všeč in je preplavila tržišče, milimeter za milimetrom se iz leta v leto tanjšajo robovi, pojavlja se vedno več fotografskih tipal, vedno hitrejše je polnjenje in v dražjem telefonu so komponente, ki po zmogljivosti presegajo srednjerazredni laptop. Radikalnih sprememb v ”mainstream” telefonski industriji že nekaj časa ni; sem ter tja kateri od proizvajalcev, kot npr. Sony, s svojimi groteskno visokimi zasloni, poskusi nekaj povsem novega, a so odzivi večinoma mlačni. Ljudje smo presiti in zadovoljni s tem, kar imamo.

Smo res presiti?

Ker nas želijo proizvajalci prepričati v nasprotno, vlagajo enormne količine denarja v razvoj upogibajočih se telefonov, impresivnih mobilnih fotografskih tipal, hitro osvežujočih se zaslonov, podzaslonskih bralnikov prstnih odtisov in za zaslon skritih kamer. Zaradi tega se razvoj ne bo ustavil, čeprav smo najzanimivejši del že preživeli in sledijo inovacije, ki so bolj kot ne vizualne in ”preserantske” narave. Kar se tiče strojne moči, že nekaj let stari aparati ponujajo dovolj tudi za zahtevnejše uporabnike; razvoj ”drobovja” je zdaj bolj kot ne le še igra številk.

Razvoj področja

V dobrih desetih letih bliskovitega razvoja so se s pomočjo pametnih telefonov razvila številna področja; poleg neverjetnega uspeha socialnih omrežij je zdaj vsak lahko mobilni fotograf in avtoportretist, vsak ima v žepu mobilno igralno konzolo, s katero se lahko poveže z ljudmi po celem svetu, da o vseh možnostih, ki jih ponujajo mobilne aplikacije, niti ne govorimo. A vse to je dostopno na nekaj let stari ”kripi”. Kaj je torej razlog, da so zaslužki v svetu mobilne tehnologije še vedno tako enormni? Jasno je, da se kljub razvoju upogljivih telefonov razvoj upočasnjuje, prodaja postopno pada in trg ni več to, kar je bil. A kljub temu se večini velikanov zaslužek od prodaje vedno dražjih telefonov celo veča in ni videti, da bi jih prihodnost skrbela. Prepričani so očitno, da se trg ne bo ohladil tako hitro, kot so pričakovali nekateri. Od kod ta samozavest?

Scott Galloway

Dobro razlago ima Scott Galloway, znan profesor z Newyorške poslovne šole. Galloway trdi, da je Applu z idejo o iPhonu uspel veliki met, ki temelji na psihološkem konceptu, ki je celo bolj genialen od same ideje o uporabniku prijaznem telefonu na dotik. Po njegovem je genialnost iPhona (in posledično tudi drugih prestižnih pametnih telefonov) ravno v tem, da predstavljajo statusni simbol, ki je sicer resda drag, a hkrati še vedno nekako dostopen tudi navadnemu smrtniku, če ne drugače na dolgoletno vezavo in obročno plačevanje. Koliko ljudi lahko naštejem, ki živijo iz rok v usta, pa vseeno vsak mesec dajo po 40 in več evrov za ”ta nouga”! Čeprav je na trgu ogromno naprav, ki bodo za ceno pod 300€ zadovoljile potrebe slehernika, si bomo vedno želeli najboljšega; ker je pač najboljši, kar se zaradi kamere tu in tankega roba tam tudi opazi – navzven. Ne gre za to, da zadevico potrebujemo. Na tem nivoju razum odpove; vedno si bomo vsaj želeli Lamborghinija, čeprav nas tudi naša Toyota pripelje na cilj.

A v primerjavi z Lamborghinijem, ki je večini resda nedostopen, so prestižni pametni telefoni precenjeni, a ne izven dosega. To je drugi Gallowayev argument: prestižni telefoni imajo maržo, primerljivo z Lamborghinijem, pokrivajo pa trg velikosti Toyote. To seveda nosi mastne dobičke. Igra za status je po Gallowayevo tako globoko vpeta v naše opičje možgane, da nas žene naprej in preglasi naše racionalno mišljenje, ki nam prigovarja, da je naprava za 300€ za našo odvisnost od socialnih omrežij več kot dovolj. In dokler bodo najboljši mobilni telefoni vsaj delno dostopni, si jih bomo želeli; ker Lamborghinija pač ne moremo imeti, lahko pa imamo novega Folda, iPhona ali Huaweija.

Na lestvici desetih najdonosnejših podjetij je Apple na drugem mestu, takoj za Savdsko naftno družbo, na četrtem mestu mu družbo dela Samsung, tri mesta nižje je Alphabet, pod katerega spada Google. Vse ostalo so banke, o prestižnih proizvajalcih avtomobilov ni sledi. Je naključje, da tretjino na lestvici najprofitabilnejših podjetij predstavljajo velikani, ki so tako tesno povezani z mobilno telefonijo? Morda je res, da sledi trend manjšanja števila prodanih mobilnih naprav, gotovo pa je, da bomo vsaj nekateri izmed nas še vedno vsako leto znova globoko segali v žep, s čimer bomo pokrili ceno oddelkov R&D, ki nam omogočajo, da je vsem takoj jasno, da imamo v žepu “ta novega”. Velikanov tistih nekaj manj prodanih naprav ne skrbi, dokler bodo obstajali ljudje, ki bodo plačevali enormne zneske za njihove inovacije. Ljudje smo čudna bitja, dobiček podjetij, ki to znajo pametno izkoristiti, pa dokazuje, da se tega nekateri še predobro zavedajo.