Današnja mladina, ki je močno vpeta v družbena omrežja, ki ima pametni telefon prišit na roko in polovico dneva gleda v zaslon, si življenja brez tovrstne tehnologije ne zna več predstavljati. Toda še pred tremi desetletji smo bili zadovoljni s precej manj. Medtem ko danes komaj sledimo tehnološkemu razvoju, so bila devetdeseta vendarle bolj umirjena in nismo vsak dan doživeli nove posodobitve. Tiste čase smo obujali z značilnimi zvoki takratne tehnologije na področju računalništva.
Zvok v osebnih računalnikih je bil vrsto let zapostavljen, saj so bili ti prvotno namenjeni poslovni rabi, kjer niti ni bil potreben. Prvi zvoki so bili piski, ko smo pritisnili napačno tipko ali želeli izvesti nedovoljen ukaz. V devetdesetih letih so se stvari drastično spremenile, ko so se pojavile zvočne kartice in so računalnikom začeli dodajati mikrofone in zvočnike. Zvok je s tem postal neločljiv del vsakega računalnika.
Telefonski modem
Malce starejši bralci se verjetno še zelo dobro spominjate časov telefonskega modema in zvokov, ki ga je spremljalo piskanje, cviljenje in hreščanje, ko se je modem povezoval s strežnikom. Modeme je sprva uporabljala ameriška vojska, in to že v petdesetih letih 20. stoletja, mi pa smo si jih zapomnili predvsem kot 54-kilobitne naprave, ki so nam omogočale povezavo s svetovnim spletom, in sicer tako, da so pretvarjale digitalne podatke računalnika v modulirani električni signal za prenos po telefonskih linijah.
Disketa
Disketa (angl. floppy disk) zagotovo velja za ena najbolj značilnih simbolov računalništva v devetdesetih. Čeprav jo danes poznamo le še v obliki ikone, smo nekoč na diskete, ki so bile kompatibilne z različnimi računalniški sistemi, shranjevali domala vse, saj so bili trdi diski dragi, čeprav smo lahko na 3,5-palčni spominski medij (v uporabi so bile tudi večje, 5,25-palčne diskete) spravili do največ 2 MB podatkov. Tako kot modem se je tudi gibki disk značilno oglašal, ko smo ga ustavili v disketnik in prenašali podatke ali nameščali program. Danes si je kar težko zamisliti, da smo nekoč celoten operacijski sistem naložili s serijo disket, medtem ko danes več prostora zavzame slikovna datoteka.
OS Windows 3.1
Operacijski sistem 3.1 je izšel leta 1992, spomine nanj pa nam prikliče sekundni zvok ob zagonu, značilni ''ta-da''. Takrat si nismo mogli privoščiti prostora na disku za bolj sofisticiran zvok.
OS Windows 95
Okna 95 so bila naslednik operacijskega sistema Windows 3.1 in so svojega predhodnika nadgradila s številnimi novostmi, ki jih uporabljamo še danes – opravilna vrstica, gumb za meni Start in Raziskovalec. Poleg tega je takrat Microsoft prešel s 16- na 32-bitno arhitekturo. Šestsekundni zvok ob zagonu sistema je zložil sloviti britanski glasbenik, producent, teoretik in vizualni umetnik Brian Eno.
Matrični tiskalnik
(Točkovni) matrični tiskalniki sodijo med najstarejše tiskalnike. Za tisk uporabljajo tiskalno glavo, ki ima vertikalno nameščene iglice, ki ob pomiku glave tvorijo matrike, te pa predstavljajo znake. Če ste ga imeli doma ali v pisarni v devetdesetih, veste, kako hrupni so bili. Za uporabo v pisarnah so jim zato nameščali protihrupna ohišja, saj so bili glasni kot stari marjetični tiskalniki. Poleg tega so imeli zelo nizko grafično ločljivost (izpisa se ne da primerjati s črnilnimi tiskalniki), barvni tisk pa z njimi praktično ni (bil) mogoč.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV