Ne boste verjeli, a tako TikTok uničuje vaše možgane

Zdi se, da je izraz "brainrot" natančen opis tega, kar se v resnici dogaja v naših glavah, ko neskončno brskamo po TikToku.

Kot poroča španski časopis El País, vse več znanstvenih dokazov kaže, da lahko gledanje osupljive vsebine – od algoritemsko ciljanih tako imenovanih smeti - nepotrebnih in predvsem nepomembnih obja - iz družbenih medijev do senzacionalističnih novic – dobesedno zmanjša količino sive snovi v naših možganih. Poleg tega takšne vsebine povzročajo druge škodljive posledice, kot sta krajšanje pozornosti in slabši spomin.

"Spremeni način, kako dojemamo svet"

Najslabši del celotne zgodbe? Ti simptomi so pogosto namerno izzvani. Najbolj znan primer je uvedba neskončnega drsenja v aplikacijah, ki je zasnovano tako, da spodbuja našo kompulzivno željo po neskončnem uživanju vsebin, znano tudi kot "doomscrolling".

"Doomscrolling lahko znatno poslabša pozornost in delovanje možganov, preobremeni našo koncentracijo in spremeni način, kako dojemamo svet in se nanj odzivamo," je dejal Mihoel Mochel, glavni avtor analize iz leta 2023, ki dokumentira nevropsihološke učinke pretirane uporabe zaslona.

Lahko povzroči telesno in duševno poslabšanje

Po Moschelu je doomscrolling posledica "naravne težnje naših možganov, da iščejo nove stvari, zlasti ko gre za potencialno škodljive ali alarmantne informacije, ki so nam nekoč pomagale preživeti." Nekatere raziskave kažejo, da ta brezciljna digitalna potrošnja povzroča disociativno stanje, kar pojasnjuje, zakaj pogosto izgubimo občutek za čas, ko smo prilepljeni na svoje telefone.

Študija iz leta 2023, ki je vključevala približno 1100 ljudi, je pokazala, da lahko kompulzivno uživanje digitalnih vsebin povzroči telesno in duševno poslabšanje ter visoko stopnjo stresa. Ameriški minister za zdravje je celo opozoril, naj otroci, mlajši od 13 let, ne uporabljajo družbenih omrežij.

"Aplikacije nas zasipajo z dražljaji"

"Te strani in aplikacije nas nenehno bombardirajo z dražljaji, ki se hitro spreminjajo," pojasnjuje Eduardo Fernandez Jimenez, klinični psiholog v bolnišnici La Paz v Madridu. To nas posledično sili v nenehno spreminjanje fokusa.

Na dolgi rok to poslabša našo sposobnost, da se dolgo časa osredotočimo na eno nalogo. "Ta sposobnost je povezana z akademskimi učnimi procesi," je Jiménez povedal za El País.

Učinek primerljiv z zdravili

Fizični učinki na možgane so morda najbolj zaskrbljujoči - zlasti za dele možganov, ki so odgovorni za odločanje, nagrajevanje in impulzivne reakcije. Moschelova analiza je pokazala, da je pretirana uporaba interneta povezana z zmanjšanjem količine sive snovi.

"Te spremembe odražajo vzorce odvisnosti od substanc," je dejal Moschel in jih primerjal z učinki metamfetaminov ali alkohola. Glede na vse povedano je morda čas, da pospravite mobilni telefon – če seveda poškodba že ni prehuda.

Vir: Kurir.rs