Google Pixel 5: je to zmagovalna formula?

Čeprav so dizajnersko zaostajali za konkurenco, čeprav je konkurenca postajala vedno hitrejša (in Google sploh ni več ponujal a priori najboljše softverske izkušnje na trgu), čeprav je bilo na prvi pogled jasno, da so precenjeni... Ne glede na vse pomanjkljivosti je odlična kamera, ki je stavila predvsem na Googlovo napredno programsko obdelavo posnetkov, očitno privabila dovolj kupcev, da so pri Googlu leto kasneje predstavili naslednjo generacijo. Ki je spet stavila le na odlično kamero (in čisto uporabniško izkušnjo, kjer jih je OnePlus že prehiteval po desni). Leto kasneje? Ista strategija. In čez eno leto spet. Dokler nismo prišli do letošnjega Pixla 5. Se je kaj končno spremenilo?

Težave z identiteto

Googlova linija Pixel je bila že od začetka vizualno precej nenavadno oblikovana (in večinoma, oprostite, precej neposrečena). Tako smo dobili čudne dvobarvne zadke, gigantske zareze in nesimetrične obrobe zaslona (o, bog, zakaj). Eno leto so se delali norca iz konkurence, ki je kot po tekočem traku ukinjala vhod za slušalke, naslednje leto pa zastarelega priključka več ni bilo na Googlovih telefonih. Eno leto so se delali norca iz Appla, ki je za portretne posnetke »nujno potreboval« dve kameri, dve leti kasneje so podlegli vplivu in kupcem končno privoščili dve goriščni razdalji. Lani so trdili, da širokokotne kamere nihče ne uporablja in da je »telephoto« rešitev neprimerljivo bolj praktična. Lahko uganete? Tako je. Letos smo dobili širokokotno kamero. 

Google z linijo Pixel spominja na tistega čudaškega bullyja v šoli, ki se dela norca iz vseh novosti, ki jih drugi prinesejo v razred, čez en teden, ko vidi, da so ga drugi z bolj liberalnim pristopom prehiteli, pa je že tak kot vsi ostali. Ker je nekje globoko v sebi negotov in ne ve, kaj točno hoče. Hkrati pa ima ves čas nek občutek lažne superiornosti in skuša dajati vtis, da je boljši od konkurence.

Isti trik, pol cene

Google je slabi dve leti nazaj ugotovil, da lahko edino lastnost, ki ga dejansko dviga nad konkurenco, ponudi tudi za pol cene. Tako smo dobili Pixel 3a, ki je obljubljal daleč najboljšo poceni mobilno fotografsko izkušnjo. Ker je bil tako poceni in je dejansko imel iste fotografske sposobnosti kot njegov dvakrat dražji brat, je večina lahko spregledala deficit v strojni moči. Tako je bil 3a (in letošnji 4a) precej bolj uspešen od dražjega modela, ki se je trudil s čudnimi »inovativnimi« lastnostmi privabiti tiste z debelejšimi denarnicami. A ker na radarje nad zaslonom in zračne geste [link do lasnkega članka] nihče ni zares palil, so bile prodajne številke bolj klavrne. In zato letos Google očitno ubira drugačno strategijo. 

Letos vse drugače?

Letošnji Pixel 5 ni več pregrešno drag. Čez lužo stane okoli 700 ameriški dolarjev (pribl. 590 evrov), kar je v svetu, kjer najboljši primerki konkurence stanejo kerpko čez jurja, dokaj ugodno. Ker je trg hitro razvozlal Googlovo skrivnost za odlične fotografije, se danes že vsi naprednejši telefoni lahko pohvalijo z odličnim dinamičnim razponom, naprednim portretnim načinom in osupljivimi nočnimi posnetki. As, ki ga je Google vsa ta leta imel v rokavu, je nenadoma vreden manj. In zato si ne morejo privoščiti, da bi zaračunali astronomsko ceno za napravico, ki je zares konkurenčna le na enem področju. 

Letošnji Pixel je torej cenejši. In sploh se ne trudi več biti najboljši. Že izbira procesorja izda (letos smo deležni Snapdragonove serije 765 in ne najnaprednejše 865), da Google cilja na srednjerazredni trg. Zaslon se osvežuje precej htiro, a je z 90Hz še vedno 30Hz počasnejši od najboljših. Ohišje naj bi bilo v osnovi kovinsko, a je obdano s plastiko, kar ne daje ravno najprestižnejšega občutka. Čudne »inovativne« lastnosti, kot so stiskanje telefona za sprožitev Googlovega asistenta in nenevadni radarski sistemi nad zaslonom, so izginile. Dizajn je končno simetričen in očem prijazen, naprava deluje bolj generično. Baterija je večja, naprava je odporna na vodo in prah, še vedno podpira brezžično polnjenje. Po novem imamo tri fotografska tipala, poleg »navadne« in približane so nam končno privoščili še ultraširoko goriščno razdaljo.

Videti je, da je Pixel 5 telefon, ki se prvič trudi biti uporabniku prijazen. Ne spominja več na Googlovo težnjo po drugačnosti in »inovativnosti« za vsako ceno. Prej spominja na precej racionalno odločitev, ki še vedno ponuja odlično fotografsko izkušnjo, a se hkrati zaveda, da je konkurenca hitra. In da odlične kamere niso več dovolj, da bi uporabniki spregledali strojno podhranjenost, slabo baterijo, napihnjeno ceno ali povsem ekscentričen dizajn. Bo Googlova formula končno zmagovalna? To lahko pove le čas.