Apple deklarisal Švico: prodal je več ur kot celotna švicarska urarska industrija

Ko so pametne ure pred leti pokukale na plano, se je zdelo, da bodo hitro izrinile klasične ročne ure in zavladal zapestjem. Kar pa se ni zgodilo in še danes se ustvarja vtis, da niso dorasel tekmec analognim ročnim uram. Ali pač? Če gre verjeti podatkom analitske hiše Strategy Analytics – ti so podatke o prodaji zbrali pri maloprodajnih partnerjih – je namreč Apple v preteklem letu prodal več svojih pametnih ur Apple Watch – nazadnje so jeseni izdali Apple Watch Series 5 – kot celotna švicarska urarska industrija skupaj.

Apple je leta 2019 prodal 30,7 milijona ur, medtem ko so švicarske znamke ur prodale 21,1 milijona enot. Ker je njihov trg začel pešati, so tudi tradicionalni izdelovalci zdaj zagrizli v digitalno jabolko in začeli izdelovati pametne ure. Prepozno? Ali mladini sploh kaj pomeni ''Swiss made''?

V letu 2019 se je prodaja Applovih pametnih ur glede na preteklo leto povečala za dobro tretjino – 36,4 odstotka – medtem ko je švicarska urarska branža zabeležila 13-odstotni padec v prodaji klasičnih analognih ur glede na leto 2018, kar kaže na to, da jim po letih polaganja rok s pametnimi urami vendarle pohajajo moči, znamke kot so TAG Heuer, Tissot in Swatch pa z nekaj zamude stopajo v korak s časom in klasične ure nadomeščajo s pametnimi modeli. Ali prepozno, bo pokazal čas. Švicarji sicer med krivci za upad navajajo močan švicarski frank, pa volitve v ZDA, omejitve prodaje v Rusiji in Turčiji, slabe prodajne številke v Hong Kongu, slabo spletno prodajo in spremembe nakupovalnih navad.

Ne le, da so pametne ure precej zmogljivejše, uporabniku prijaznejše in bolj praktične od klasičnih ter da ima Apple zelo razdelano in razpredeno prodajno mrežo, analognim uram ne gre na roko niti generacijski prepad, saj raste število mladih, ki prisegajo na vse digitalno/pametno, medtem ko na klasične prisegajo le še starejše generacije.

Prve analogne ročne ure so se pojavile že v prvi tretjini 16. stoletja. Izdelovati jih je začel ključavničar Peter Henlein in Nürnberga, ki je prvo t.i. taschenuhr izdelal leta 1524. Prve zapestne ure so imele le urni kazalec, saj minutni zaradi še ne dovolj razvitega mehanizma ni bil natančen. Prve ročne ure so bile v domeni bogatašev, medtem ko je prva ženska ročna ura nastala šele leta 1968. Pod njo se je podpisal Patek Philippe, ki je uri poleg uporabne dodal še modno funkcijo (služila je tudi kot modni dodatek).

Še prej, v 18. stoletju, ko so izumili kronometer, so bili ''prvi urarji'' Britanci, medtem ko so Švicarji primat prevzeli, ko je na sceno s svojimi izdelki stopil Švicar Abraham-Louis Breguet. Ročna ura, kot jo poznamo danes, je luč sveta sicer ugledala leta 1904, izdelali pa so ji pri francoski hiši nakita Cartier. Če je napis ''Swiss made'' do danes nekaj veljal, pa bi se lahko to v prihodnosti drastično spremenilo. Švicarji so preživeli Japonce in njihovo ofenzivo digitalnih ur v osemdesetih letih 20. stoletja (Casio, Citizen ipd.), bodo tudi napad Silicijeve doline?