Kriptovalute in decentralizacija: se bliža konec centraliziranih bank?

Bitcoin kot upor

Kriptovalute temeljijo na tehnologiji veriženja blokov, ki omogoča izvajanje varnih transakcij brez odvisnosti od centralnega upravitelja – banke. Uporabniki sami tvorijo mrežo in preverjajo avtentičnost transakcij, kar pomeni, da ne obstaja centralizirane ustanove, ki bi lahko vplivala na transakcije ali si prilastila premoženje svojih zavezancev. Bitcoin pa ne rešuje le težave nespametnega upravljanja centraliranih bančnih ustanov, ampak tudi problematiko prekomernega tiskanja denarja in posledično visoke inflacije. Omejena "zaloga" bitcoinov zagotavlja, da trga ne bodo čez noč preplavili digitalni kovanci, kar bi potopilo vrednost naših naložb.

Bitcoin je bil privlačna ideja za mnoge, ki jih je zanimala svoboda, razočaral pa bančni sistem in vlada. Obljubljal je demokratizacijo denarja in vračanje finančne moči v roke ljudi. Težava pa je, da so kriptovalute hitro postale nekaj povsem drugega.

Od svobodne valute do modernega gemblanja

Plemenitim idejam navkljub se je Bitcoin in celotni trg kriptovalut hitro spremenil v nekaj povsem drugega. Iz digitalnega denarja za razsvetljence je v glavnem postal sredstvo za hiter špekulativni zaslužek. Od prvotnih pristašev, ki so verjeli v svobodno bančništvo, se je trg kriptovalut prelevil v mesto za sodoben gembling. Hitrega zaslužka željni uporabniki smo kriptovalute spremenili v izredno nestabilno naložbo, ki ne raste skladno s padajočim zaupanjem v vlado in centralizirane bančne ustanove, ampak glede na čiste špekulacije vlagateljev.

Kriptovalute so v veliki meri začele poosebljati to, proti čemur so se v osnovi borile: pogoltnost, nespametne odločitve in impulzivne naložbe. Da bitcoin ne opravlja svojega dela, dokazuje že dejstvo, da se njegova vrednost v veliki meri ravna po centraliziranem delniškem trgu. Satoshi bi bržčas pričakoval ravno obraten vzorec; Bitcoin bi moral rasti, ko se delnice zaradi nespametnega centralnega upravljanja rušijo in ljudje iščejo načine, da bi pred vladno neumnostjo zavarovali svoje prihranke. Če se vseeno da zagovarjati stališče, da Bitcoin do neke mere predstavlja varen pristan za naš denar v času naraščajoče inflacije in grozeče finančne krize, tega nikakor ne moremo trditi za meme kovance, kot sta Dogekoin in Shiba Inu, ki so postali priljubljeni zgolj zaradi špekulativnega navdušenja, ne zaradi njihove uporabne vrednosti. Tisti, ki so v trgu kriptovalut iskali varno zavetje za svoj denar, so nad kriptom v glavnem razočarani.

Bo kripto nadomestil banke?

Čeprav je trg kriptovalut začel poosebljati vrednote, proti katerim naj bi se boril, mnogi še vedno verjamejo, da bo z naslednjo finančno krizo s centraliziranim finančnim sistemom konec. Dejstvo je pač, da so klasične banke počasne, neoptimizirane, vprašljivo varne in drage – a hkrati so se tudi same začele prilagajati novim trendom, kot je blockchain, da bi izboljšale kvaliteto svojih storitev. Medtem ko banke počasi prevzemajo dobre ideje kripta, se decentralizirano bančništvo še vedno sooča z velikimi izzivi. Vprašanja regulacije, varnosti in energetske potratnosti še vedno ostajajo neodgovorjena, kar otežuje širšo sprejetost kot realno finančno alternativo. Prav tako trenutni kriptonavdušenci, ki večinoma poosebljajo nespametnost in pogoltnost, kriptovalutam dodajajo prizvok, ki odganja tiste, ki jim je bil kripto v osnovi namenjen.

Kakšna bo torej prihodnost? 

Težko je karkoli natančno napovedati, a dejstvo je, da banke svoje močne institucionalne moči ne bodo kar tako predale. Kriptovalute so sprožile revolucijo, niso pa uspele odpraviti potrebe po centraliziranem bančništvu in pokazati svoje velike praktične vrednosti. Najverjetneje je torej, da bo prihodnost bančništva hibridna; banke se bodo počasi prilagajale dobrim trendom, ki jih je kripto prinesel, kot je agilnost, dostopnost in ugodnost, kripto pa bo morda odrasel in začel služiti svojemu prvotnemu namenu – alternativnemu načinu zaščite premoženja – ali pa ostal špekulativni kazino za impulzivne.