Koga od vas bo umetna inteligenca najprej nadomestila?

V medijih lahko vsak dan beremo o tem, kako je umetna inteligenca (UI) nadomestila cele ekipe tekstopiscev in kako podjetja na ta način z neprimerljivo nižjimi stroški pridobijo primerljivo kvalitetne izdelke. Tudi če upoštevamo novinarsko pompoznost in takšne informacije vzamemo z nekaj rezerve, nas vsaka taka novica spomni na realnost, s katero se bo slej kot prej treba soočiti – kljub temu pa slika pa ni povsem črno-bela.

Upravičen septicizem?

Kljub vse večjim sposobnostim umetne inteligence smo ljudje do "AI revolucije" še vedno precej zadržani. Več kot polovica nas je skeptičnih do vsebin, ki jih je generirala umetna inteligenca, le 10 odstotkov Američanov pa verjame, da bo UI naredila več koristi kot škode. Skeptičnost ni iz trte izvita; prav umetna inteligenca je s svojo hitrostjo in praktičnostjo omogočila hitro generiranje in širjenje lažnih novic, da ne govorimo o tem, da velika prepričljivost UI-generiranih slik in zvočnih posnetkov vse bolj otežuje razlikovanje med resničnim in lažnim. UI pa ni problematična le zato, ker v roke nepridipravov daje veliko moč; tudi dobronamerne funkcije velikokrat delajo škodljive napake. Povzetki legitimnih člankov, ki jih ustvarjajo moderni spletni iskalniki, so na primer pogosto polni očitnih napak, pri čemer ne pomaga, da umetna inteligenca med "haluciniranjem" oz. generiranjem napačnih informacij deluje z izjemno samozavestjo.

Posledica proti umetni inteligenci usmerjene klime je, da mnogi naročniki ne želijo vsebin, ki so bile ustvarjene z UI. Sploh na področju tekstopisja in novinarskih del obstaja velika skrb pred tem, da bi generirane vsebine škodovale ugledu naročnika ter hkrati bile preveč površinske in generične. Po eni strani je res, da AI, sploh z vsemi svojimi etičnimi in politično-korektnimi filtri, velikokrat ustvarja predvidljive in površinske floskule, ki ne morajo zadovoljiti človeške potrebe po unikatnem, šokantnem in kontroverznem, kar v praksi pomeni, da so mnoge AI vsebine za bralce manj zanimive. Po drugi strani pa drži tudi, da večina bralcev niti približno ne bo znala ločiti AI vsebin od avtorskih – še strojni detektorji UI vsebin so v trenutni fazi tako slabi, da se jih da pretentati že z nekaj namernimi slovničnimi napakami.

Integracija v delovni proces?

Čeprav se mnogi naročniki in zaposlovalci na veliko otepajo generiranih vsebin, je neizpodbitno, da ustvarjalci, ki znajo umetno inteligenco integrirati v svoje delo, lahko v krajšem času ustvarijo neprimerljivo več kot včasih. Pomembno je izpostaviti, da AI mojstri ne kopirajo generiranih vsebin, ampak znajo uporabiti "človeški filter" – to pomeni, da UI res izkoristijo za generiranje idej, strukturiranje vsebine in ustvarjanje prvih osnutkov, a hkrati surove rezultate, ki jih orodja dajo, skrbno pregledajo, popravijo in obogatijo s svojim znanjem in unikatnim slogom. AI večine strokovnjakov še ni presegel, je pa naprednim izmed njih, ki se zavedajo svoje unikatne dodane vrednosti ter hkrati razumejo omejitve umetne inteligence, v bistveno krajšem času omogočil ustvariti veliko več. Ali v svetu, kjer ti digitalni asistent v hipu generira desetine novih idej, še obstaja kreativna blokada?

Začetniki: glavne žrtve

V trenutni fazi razvoja izkušeni in agilni strokovnjaki še niso povsem odveč, so pa zaradi nje precej "nasrkali" začetniki. Da lahko ustvarjalec preceni ustreznost generiranega, kritično ovrednoti kvalitetne in manj  kakovostne dele ter iz lastnega strokovnega znanja in izkušenj doda tisto, kar manjka do dobrega izdelka, so naloge, ki zahtevajo veliko mero ekspertnosti. Začetniki pač nimajo znanja, kritičnosti in izkušenj, da bi znali ustrezno uporabljati "človeški filter", kar jih zavede v neposredno uporabo generičnih in površinskih AI-vsebin. Hkrati pa se morajo začetniki soočiti s precej demoralizirajočim dejstvom, da lahko orodje – nekaj, ne nekdo – v sekundah ustvari izdelke, za katere bi sami potrebovali ure. Posledični občutki obupa in manjvrednosti vodijo v začaran krog, saj izguba zagona in motivacije povzroči, da mnogi izmed njih nikoli ne bodo dosegli profesionalnega nivoja, ki bo jim v AI-svetu zagotovil dodano vrednost na trgu delovne sile.

Negotova prihodnost

Čeprav novičarske portale že preplavljajo članki o tem, kako freelancerji zaradi AI orodij vse težje dobijo delo, se zdi, da imajo izkušeni profesionalci na trenutnem trgu delovne sile še svoje mesto. Poudarek na izkušeni – mnogi izmed tistih, ki so na začetku svoje kariere, se trenutno soočajo s precej demoralizirajočimi okoliščinami. Čeprav je res, da se mladi s svojo prilagodljivostjo in hitro učljivostjo veliko bolje znajdejo v modernem tehnološkem svetu, se morajo ustvarjalci-začetniki hkrati dnevno soočati s precej depersogenim dejstvom – da lahko poceni orodje v sekundah ustvari nekaj, kar presega ure njihovega truda.

Kar nas čaka v prihodnosti, ni povsem jasno. Mnogi verjamejo, da smo šele na začetku UI-revolucije, ki bo prej ali slej presegla še najbolj kompetentne izmed nas; točka, ko bo AI dosegel stopnjo umetne splošne inteligence (AGI) in v celoti prehitel razvojno stopnjo človeškega uma, je po mnenju številnih poznavalcev oddaljena le nekaj let. Drugi svarijo, da se bo napredek pred tem ustavil – bliža se namreč "podatkovna suša", pomanjkanje kvalitetnega materiala za trening umetne inteligence (link do članka), kar utegne spremeniti naše razumevanje tega, do kam se stroji dejansko lahko razvijejo.

Napovedovati prihodnost je nehvaležno. Jasno je, da je umetna inteligenca že v trenutni fazi razvoja postala del našega življenja, ki tistim, ki jo znajo uporabljati, precej olajša delo. Bolj kot kadarkoli prej pa je pomembno ostati kritičen, se stalno izobraževati, biti prilagodljiv ter iskati načine, kako lahko naš unikaten doprinos oplemeniti in izboljša to, kar za nekaj centov izpljune AI.