1. Uporaba ločenega antivirusa
Osnovna antivirusna zaščita je danes vgrajena že v veliko večino operacijskih sistemov. A čeprav nas vgrajen antivirus lahko zaščiti pred osnovnimi napadi, je za večjo zaščitenost nujna investicija v ločen antivirusni program. To velja sploh za operacijski sistem Windows, ki kot najbolj popularen sistem privlači največje število virusov in napadov.
Če je včasih antivirus močno upočasnil računalnik, je danes razlika v hitrosti večinoma neopazna – antivirusni program v ozadju tiho skenira datoteke, opozarja na sumljive spletne strani in pogosto tudi opozori na neustrezne varnostne nastavitve, ki nas lahko izpostavijo spletnemu sledenju in napadom. S porastom hitrih SSD diskov je tudi protivirusno skeniranje, ki je včasih trajalo več ur in povsem ohromilo računalnik, postalo hitro in malodane neopazno. Investicija v dober ločen antivirus je torej prvi korak, ki bi ga moral narediti vsakdo, ki ga skrbi spletna varnost. Svetujemo vam še, da enkrat na teden zaženete antivirusno skeniranje in vsak dan preverite, ali se je baza podatkov o aktualnih virusih ustrezno posodobila.
2. VPN
VPN ali virtual private network je v zadnjih nekaj letih veliko pridobil na prepoznavnosti in popularnosti. VPN je smiselno namestiti predvsem na vse prenosne naprave in računalnike, s katerimi se povezujemo na nezaščitena javna omrežja. Ta programski dodatek namreč poskrbi za to, da vsebina naših spletnih poizvedb in podatkov, ki jih vnašamo na splet, ostane zasebna. Plačevanje položnic v lokalu ali spletni nakup vozovnice s kartico na letališču nas izpostavi očem nadobudnih spletnih kriminalcev, ki lahko prestrežejo naše podatke in jih uporabijo proti nam. VPN s kriptiranjem spletnih povezav in izvajanjem poizvedb preko oddaljenega strežnika poskrbi za zasebnost na spletu, zelo pogosto pa je vgrajeno tudi blokiranje škodljivih spletnih oglasov in opozarjanje na nevarne spletne strani. Dobrodošlo je še, da z uporabo VPN programa skrijemo svoj spletni promet pred ponudnikom spletnih storitev ali zaposlovalcem; ni slabo, če vas rado zanese v temačne kotičke spleta.
3. Uporaba generiranih gesel
Popularni spletni brskalniki že ponujajo avtomatsko generiranje gesel za spletne platforme, na spletu pa je tudi kopica ločenih programov za upravljanje gesel. Večina ljudi uporablja za različne spletne račune le eno ali dve enostavni gesli – če se napadalci dokopljejo do enega, lahko dostopajo do ogromno naših spletnih računov. Upravljalec gesel ali password manager za nas avtomatsko generira močna gesla in jih varno shrani v naš uporabniški račun. Tako si moramo zapomniti le eno zapleteno geslo, ostalo pa prepustimo programu. Napadi na velike spletne strani nas vedno znova opomnijo na pomen uporabe različnih zapletenih gesel; na dark webu lahko na primer kupimo na tisoče različnih uporabniških imen in gesel spletne platforme Canva, ki so ušla v roke hekerjev. Če ste geslo za Canvo uporabljali tudi za e-pošto, spletno banko in Voyo, ste bili po napadu v resnih težavah.
4. Razpršeni e-mail naslovi
Če so vsi vaši uporabniški računi vezani na isti e-mail naslov, bo napadalec, ki bo vdrl v vašo spletno pošto, brez težav prevzel nadzor nad vsemi vašimi uporabniškimi računi. Pomembno je torej, da sploh za pomembne spletne račune (banka, kriptodenarnica …) ustvarite različne e-mail naslove z različnimi močnimi gesli, kar bo močno omejilo napadalca, ki bo uspel vdreti v vašo spletno pošto.
5. Dvofaktorska avtentikacija
Dvofaktorska avtentikacija ali 2FA (two-factor authentication) je na voljo za večino pomembnih spletnih računov, od e- pošte do spletne banke. Čeprav zna biti nadležno, da je pri vsaki novi prijavi treba vpisovati SMS-kodo ali klikati na povezavo v mailu, bo frustracija hekerja, ki bo naletel na 2FA, še veliko večja. Kjer se le da, jo torej uporabite.
6. Uporaba virtualnih kartic ali ločene kartice za spletne nakupe
Določene banke (npr. Revolut) že ponujajo brezplačno uporabo virtualnih kartic za spletne nakupe. Na virtualno kartico nakažemo točen znesek, jo uporabimo za spletni nakup in uničimo. Če je bil nakup izveden na škodljivi spletni strani, ki je ukradla naše bančne podatke, jim bo koda virtualne kartice le malo pomagala. Če vaša banka virtualnih kartic še ne ponuja, se splača ustvariti vsaj ločen bančni račun za spletne nakupe, na katerem naj nikoli ne bo preveč denarja.
7. Varnostno kopiranje podatkov
Ransomware ali izsiljevalski virus zakodira podatke na računalniku in od nas zahteva odkupnino, večinoma v obliki kriptovalut. Ker je lahko izsiljevalski virus skrit celo v PDF datoteki, ki jo nič hudega sluteči odpremo, je varnostno kopiranje datotek nujno. Večina popularnih ponudnikov oblačnih storitev omogoča avtomatsko in nemoteče kopiranje pomembnih datotek v oblak. Nekaj evrov na leto, kolikor stane oblačna storitev, odtehta stres ob zakodiranju datotek na našem računalniku.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV