Internet v sodobni zgodovini predstavlja to, kar je starim Egipčanom pred več tisočletji predstavljal papirus in Evropejcem v 18. stoletju parni stroj. Je inovacija, ki je močno zaznamovala naše življenje in nam skorajda na dnevni bazi odkriva nove dimenzije tehnološkega napredka. A da lahko razumemo razsežnosti tega izjemno pomembnega odkritja, se je treba vrniti približno 50 let v preteklost ...
Kako je potekal razvoj interneta?
Svetovni splet je v uporabi od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, bolj ''primitivne'' različice pa so se pojavile že dve desetletji pred tem. Charley Kline z univerze UCLA je leta 1969 iz sobe 3420 znanstveniku s Stanforda Billu Duvallu namreč poslal sporočilo 650 kilometrov proč. Nič posebnega, boste rekli, a to sporočilo je bilo digitalno. Za to je bil zaslužen Advanced Research Projects Agency Network ali na kratko ARPANET, ki je bil predhodnik interneta in je omogočal, da so računalniki komunicirali med sabo na daljavo, informacije pa pošiljali prek telefonske povezave.
Nato je razvoj dogodkov potekal s svetlobno hitrostjo. 15. marca 1985 je bila registrirana prva domena symbolics.com, svetovni svet (World Wide Web oz. WWW) je kot ena od storitev interneta zaživel leta 1991, namen prve strani pa je bil, da razloži, kaj splet sploh je. V letu dni se je na novo rodilo zgolj 26 spletnih strani, po šestih letih jih je bilo že več milijonov, danes imamo samo pod domeno .com registriranih več kot 150 milijonov spletnih strani.
Leta 1993 je svetovni splet postal brezplačen, kar mu je omogočilo še dodaten razcvet. Dve leti pozneje je potekala prva prodaja na Echo Bay (danes eBay), na kateri so prodali pokvarjene lase, leta 1998 pa je na sceno stopil Google, ki je revolucionaliziral način, kako ljudje dostopajo do informacij prek spleta. Že leto prej je brezžična tehnologija (Wi-Fi), ki omogoča brezžičen dostop do internetnega omrežja, postala dosegljiva za vse in v naslednjih letih postala nepogrešljiva za uporabnike pametnih telefonov, tablic, prenosnikov, kamer, pametnih zvočnikov in drugih digitalnih naprav.
Potrebe po višjih hitrostih interneta bliskovito naraščajo
Izum interneta je bil torej povod za eksponentno tehnološko rast, razvoj številnih aplikacij, spletnih iger, družbenih omrežij, ki so dramatično spremenila način svetovnega povezovanja. Skladno s tem je rasla tudi potreba po vse večjih hitrostih interneta, ki so ji lahko sledila le najbolj inovativna in tehnološko napredna telekomunikacijska podjetja. V slovenskem prostoru, kjer smo prvo internetno povezavo dobili leta 1991, na tem področju že od svojih začetkov pomembno vlogo igra T-2, ki predstavlja gonilno silo napredka tehnologije.
Ob prihodu na trg leta 2005 je T-2 predstavil in prvi ponudil povezavo VDSL, ki je bila bistveno hitrejša od takrat uveljavljene povezave ADSL. Prvi je začel z izgradnjo in leta 2006 priklopil prvega naročnika na optično omrežje, ki je pomenilo naslednji veliki korak v stabilnosti in hitrosti povezave, istega leta pa je kot prvi svojim naročnikom ponudil tudi HD TV programe. Hitrost optične povezave se je z razvojem novih tehnologij nenehno dvigovala, v letu 2022 dosegla 1 Gbit / sekundo, z zadnjo nadgradnjo XGS-PON tehnologije pa naročniki T-2 lahko uživajo v izjemni hitrosti 2,5 Gbit / sekundo prenosa v obe smeri.
Kaj pomeni v obe smeri?
Hitrost interneta je sestavljena iz dohodne (download) in odhodne (upload) hitrosti. Dohodna hitrost nam pove, s kakšno hitrostjo se bodo prenašali podatki z interneta na računalnik, odhodna hitrost pa definira, s kakšno hitrostjo se bodo podatki prenašali z računalnika na internet. Pri T-2 ste lahko doslej izbirali med različnimi kombinacijami dohodne in odhodne hitrosti interneta – od najmanjše 10/10 Mbit/sekundo do 1000/1000 Mbit/sekundo, z nadgradnjo pa je bila dodana doslej praktično nepredstavljiva hitrost: 2,5/2,5 Gbit/sekundo!
Hitrost interneta ni odvisna samo od izbranega paketa
Omenjene nadgradnje hitrosti so mogoče ob paketih Oranžni Diamant, Oranžni Optimum, T2 Net + mobil ali T4. Prav tako je naročilo nadgradnje možno izključno na T-2 optičnem omrežju – zaenkrat le na določenih lokacijah, bodo pa optično omrežje sproti posodabljali, da bo možnost nadgradnje na voljo na celotnem T-2 optičnem omrežju. Ker cenijo želje svojih uporabnikov in jih uresničujejo ter ponujajo enostavne rešitve s prijazno ceno, primerno za vsakogar.
Ob tem sicer velja poudariti, da hitrost delovanja interneta ni odvisna zgolj od ponudnika internetnih storitev. Upoštevati je treba še množico drugih nepovezanih dejavnikov, kot so denimo naročnikova strojna oprema (omejitve pri zmogljivosti mrežnih kartic, trdih diskov, procesorjev, pomnilnika, omrežnih kablov ipd.), strojna oprema za brezžično omrežje (Wi-Fi), število uporabnikov, ki dostopajo sočasno prek istega internetnega dostopa, neželena programska oprema, virusi, ki generirajo poizvedbe in promet, programska oprema (predvsem vsi tisti programi, ki delujejo v ozadju, oblačne storitve, antivirusni programi, itd.), hitrost spletnih strani ...
Kje je meja?
Vsekakor pa je na mestu vprašanje, kje (če sploh) je meja razsežnosti tehnološkega napredka? Video igre denimo že dosegajo ločljivosti, ki so videti kot resničnost, izjemne napredke dosegajo tudi strojno učenje ter umetna inteligenca, ki zna že danes vrhunsko procesirati človeški jezik, prepoznavati in ustvarjati digitalne vsebine ter sprejemati hitre odločitve. Kako bo to vplivalo na nadaljnji razvoj internetnih hitrosti? Pravih odgovorov na tovrstna vprašanja še ne poznamo, jasno pa je, da bo T-2 tudi takrat med prvimi na področju tehnoloških inovacij.
Sponzorirana vsebina
