Kako računalnik v resnici "briše" podatke?
Računalnik je len; namesto da bi datoteko izbrisal, samo odstrani informacije o tem, kje na disku je shranjena. Kazalo se izbriše, datoteka pa ostane nedotaknjena, dokler ne bo čez njo zapisana nova – podobno kot kaseta, na katero lahko znova posnameš glasbo in s tem povoziš vse, kar je bilo tam prej. Ko izbrišemo datoteko, torej računalniku samo povemo, da je ta prostor na disku ponovno na voljo za pisanje.
In kje je problem?
Problem je v tem, da obstajajo programi, ki znajo obnoviti "izbrisane" datoteke. Če na primer formatirate SD kartico v svojem fotoaparatu, lahko z ustreznim programom zopet pridete do datotek. Lahko bi celo rekli, da gre za super dodatno varovalo, ki prepreči, da bi za vedno izgubili pomotoma izbrisane vsebine. Prava težava pa nastane, ko želimo prodati svoj stari računalnik, SD kartico ali disk. Kdorkoli z enakimi orodji bo namreč lahko znova dostopal do vseh naših datotek, ki so tam shranjene; podatkov, gesel, bančnega računa, ja, tudi do neprimernih slik. Čeprav smo disk formatirali, lahko kupcu nevede zraven podarimo svojo celotno digitalno imovino – kar je velik problem, če ima slabe namene.
Kako torej zares izbrišemo podatke?
1. Podatke lahko zares uničimo šele, ko čeznje zapišemo nove. Na srečo tega ni treba delati na roke; obstajajo programska orodja, ki to naredijo namesto nas.
2. Veliko bolj elegantna rešitev je, da celoten disk zašifriramo. Tako Windows kot macOS imata vgrajena orodja, ki zagotovijo, da je celoten podatkovni nosilec varno zakodiran. To pomeni, da bodo vsi podatki za nepridiprava neuporabni, tudi če jih uspe obnoviti.
3. Če vas res skrbi, obstaja še ekstremna rešitev: uničite disk. Nekaj udarcev s kladivom bo dovolj, da bodo podatki postali res nedostopni. Ne hecamo se; tudi korporacije, ki jim je res mar za varnost, prevrtajo nosilce spomina, preden prodajo odsluženo opremo.
Ali to velja tudi za telefone?
Na kratko – ni treba skrbeti, če imate novejši pametni telefon, saj je šifriranje privzeto vklopljeno.
Zakaj se to dogaja?
Ker so bili računalniki zasnovani v času, ko je bil prostor za shranjevanje boleče počasen. Če bi želeli dejansko izbrisati oz. prepisati veliko datoteko, bi lahko trajalo ure. "Brisanje" samo z odstranitvijo kazalcev je torej predstavljalo dober kompromis; prostor označimo kot prost in zadeva je urejena. Res je, da tak način prinese s sabo varnostne težave, a k sreči moderni pristopi, kot je šifriranje, to nevarnost precej omilijo.
Kljub temu naslednjič, ko brišete kočljive datoteke, ne pozabite na dejstvo, da še vedno obstajajo. Če vas res skrbi, takrat uporabite orodje za varno brisanje in dvakrat preverite, da ste svoj disk dejansko zašifrirali.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV