Kaj je vodikova bomba in kakšno škodo lahko povzroči?

Čeprav Severna Koreja že več let testira jedrsko orožje, je zadnji med poskusi razkril pravo nevarnost: njihov diktator, ki je tako rekoč v sporu z vsem svetom, ima na voljo vodikovo bombo, ki jo lahko namesti na interkontinentalno balistično raketo in s tem ogrozi ne le varnost sosednjih držav, temveč vsega sveta. To je vsekakor orožje, ki Severno Korejo dela še bolj nevarno, so prepričani svetovni analitiki. A kaj pravzaprav je vodikova bomba in kakšno škodo lahko povzroči?

Bomba, ki seje smrt

Vodikova ali hidrogena bomba je termonuklearno orožje, katero eksplozivna moč se opira na energijo, ki se sprošča s fuzijo nekaterih svetlobnih atomskih jeder, kot so izotopi vodika in litija. Naziv termonuklearno je posledica zelo visoke temperature, potrebne za fuzijo tega svetlobnega jedra.

Nekdanji ameriški predsednik Harry S. Truman je 31. januarja 1950 ameriški komisiji naročil, naj sestavi termonuklearno bombo, ki je v javnosti bolj znana kot 'H-bomba' oziroma vodikova bomba. 1. novembra leta 1952 so Združene države Amerike sprožile prvo termonuklearno eksplozijo, 1. marca leta 1954 pa so Američani v bližini otočja Bikini sprožili eksplozijo, ki je bila po moči primerljiva s 15 milijoni ton eksploziva TNT. Za lažjo predstavo: moč navadne atomske bombe je enakovredna moči, ki jo razvije 10 do 50 tisoč ton TNT.

Znano je, da jedrsko orožje poleg eksplozije vključuje tudi toplotno delovanje, pa tudi začetno (tokovno) in zaostalo ali nadaljnje (rezidualno) jedrsko sevanje. Največji del radioaktivnosti povzroči jedrska eksplozija, ki pride iz same bombe. Ker so proizvodi fuzije lahkih atomskih jeder večinoma neradioaktivni izotopi, bi moralo biti radioaktivno delovanje termonuklearne bombe večinoma slabo. Tudi zato take bombe nekateri imenujejo 'čiste' bombe.

Tisočkrat močnejša od bomb, vrženih na Hirošimo in Nagasaki

Vodikova bomba, ki jo v strokovnih krogih nazivajo tudi termonuklearna in superbomba, bi lahko bila po oceni strokovnjakov tudi do tisočkrat močnejša od atomskih bomb, ki so bile med drugo svetovno vojno vržene na Hirošimo in Nagasaki. Najpomembnejša razlika med atomsko in vodikovo bombo je sicer, da se pri atomski bombi uporablja jedrska fisija (cepitev jeder), medtem ko je pri vodikovi bombi temelj jedrska fuzija (združitev manjših jeder v večja jedra).

Rekord imajo (za zdaj) v rokah Sovjeti

Najmočnejša vodikova bomba, ki je bila uporabljena v dosedanji zgodovini, je bila ruska car bomba, ki je bila rekordna tudi po količini sproščene energije ob eksploziji – znašala je namreč neverjetnih 50 megaton TNT, kar je več kot 3-tisočkrat močneje od atomske bombe, ki je padla na Hirošimo. Njeno kodno ime je bilo 'Ivan', gre pa za najmočnejše jedrsko orožje, ki je bilo kdaj aktivirano. Do zdaj.

Projekt je bil zasnovan kot fisijsko-fuzijska-fisijska bomba, ki naj bi imela moč 100 megaton TNT, a je bila zaradi prevelikega tveganja sevanja in širjenja radioaktivnih delcev v atmosfero aktivirana kot fisijsko-fuzijska bomba s pol manj moči. Sovjeti so sicer takrat sestavili dve bombi, en original in eno kopijo, testirali pa so ju 30. oktobra leta 1961 na otoku Nova Zemlja. Nikoli ni postala del sovjetske vojaške opreme, bila je le dokaz sovjetske moči in njihovega tehnološkega napredka.

Eksplozija je bila tako močna, da se je 64 kilometrov visoko v nebo dvignil oblak dima v obliki gobe. V trenutku detonacije je nastala tudi ognjena krogla širine 8 kilometrov. Vse zgradbe, hiše in drevesa v radiju 55 kilometrov so bile zravnane z zemljo in uničene do neprepoznavnosti. V širini stotin kilometrov so bile lesene hiše požgane, betonske hiše so ostale brez polovice zidov, razbita so bila vsa vrata in okna, povsem uničene so bile tudi strehe.

Vročina, ki je nastala ob eksploziji, bi lahko povzročila opekline vsaj tretje stopnje vsem, ki bi se v tistem trenutku nahajali v radiju 300 kilometrov od mesta detonacije. Udar so občutili v radiju 700 kilometrov, stekla oken so popokala v radiju 900 kilometrov. Eksplozija je razbila celo nekaj oken na Finskem in Norveškem, čeprav sta ti državi od mesta detonacije oddaljeni več kot tisoč kilometrov. Bomba je sprožila potres 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Udarni valovi so Zemljino oblo obšli trikrat.

In glede na to, kako hude so bile posledice sovjetskih poskusov, si nočemo niti predstavljati, kakšne posledice ima lahko en sam nepremišljen ukaz svojeglavega in impulzivnega severnokorejskega voditelja. Dejstvo je: svet je upravičeno zaskrbljen zaradi groženj Severne Koreje.