Ali postajamo zaradi umetne inteligence vedno bolj neumni?

Tehnološka podjetja nam zagotavljajo, da bo umetna inteligenca prevzela marsikatero dolgočasno in ponavljajočo nalogo, ljudem pa s tem omogočila veliko več časa, ki ga bodo lahko posvetili zanimivim in kreativnim nalogam, v katerih bodo lahko bolj uživali in se razvijali. Jasno je, da bo takšna prihodnost prinesla velike, morda celo tektonske spremembe na trgu dela, pa tudi številna odpuščanja in občutno zmanjšanje povpraševanja po nekaterih delovnih mestih, po drugi strani pa se bodo odprla številna nova delovna mesta za nekatere poklice, ki do nedavnega sploh niso obstajali.

A kot opozarjajo raziskovalci Microsofta in Univerze Carnegie Mellon, ima lahko umetna inteligenca, kolikor nam lahko pomaga pri vsakdanjem delu in nas razbremeni številnih nalog, tudi precej negativne posledice. Ljudje namreč vse bolj uporabljajo AI, usmerjajo svoj fokus in trud, namesto da bi pisali, ustvarjali in razmišljali kot prej, večinoma v to, da potrdijo, ali je tisto, kar jim je predlagala umetna inteligenca, pravilno oziroma ali se lahko uporabi za določeno nalogo. Zato se korake, kot so kritično razmišljanje, analiza podatkov in vrednotenje informacij, popolnoma preskoči , in glede na ugotovitve študije so ljudje prikrajšani za uveljavljanje svoje presoje in krepitev svojih kognitivnih mišic. Posledično so, ko se pojavijo izjeme in ko morajo sami iskati rešitve ter napeti svoje možgane, nepripravljeni.

Distancirajo se diver od sklepa, da nas umetna inteligenca poneumlja, toda ...

S tem, ko se bolj zanašamo na umetno inteligenco, da razmišlja namesto nas, postajamo sami slabši pri reševanju problemov, ko umetna inteligenca odpove. Na vprašanje, ali to pomeni, da nas umetna inteligenca dela neumne, raziskovalci, ki so sodelovali v raziskavi, niso želeli odgovoriti oziroma so se od takšne ugotovitve odmaknili. Za sprejetje takšnega sklepa bodo potrebne dodatne raziskave, pa tudi študije, ki bodo potekale v daljšem časovnem obdobju in na večjem številu ljudi. To študijo so namreč izvedli le na 319 ljudeh, ki so pri delu vsaj enkrat tedensko uporabljali generativno umetno inteligenco in odgovarjali na vprašanja o uporabi kritičnega razmišljanja pri uporabi umetne inteligence in o tem, kako umetna inteligenca vpliva na njihovo sposobnost presojanja in razmišljanja.

Rezultate, ki so jih dobili, je treba obravnavati čim prej, saj so pokazali, da se bo naša sposobnost samostojnega reševanja problemov zmanjšala, če se bomo preveč zanašali na generativno umetno inteligenco.

Glede na to, da vedno več šolarjev in študentov uporablja umetno inteligenco za reševanje nalog, je vprašanje, kakšne posledice bi to lahko imelo zanje in njihovo sposobnost kritičnega razmišljanja, sklepanja in krmarjenja v problematičnih situacijah v prihodnosti.

Vir: techcrunch.com