7 prelomnih izumov, za katere niste vedeli, da so iz Indije

Za marsikateri izum, brez katerega si danes ne znamo predstavljati življenja, je ''kriva'' prav Indija. Mednje sodijo šampon, plastična kirurgija in brezžična komunikacija.

Plastična kirurgija

Čeprav se zdi plastična kirurgija novodobni ''izum'', njeni začetki segajo 2500 let nazaj. Izraz plastična kirurgija sprva ni predvidel uporabe kakršnega koli materiala pri operaciji. Izhaja iz grške besede ''plastikos'', kar pomeni samo ''dati obliko''. Za pionirja plastične kirurgije velja Sušruta, plastični kirurgi pa so tedaj pogosto presajali kožo ljudem, ki so jim zaradi zločinov odsekali nosove. Ena od metod je bila korekcija nosu s presaditvijo kože s čela, ki jo presenetljivo uporabljajo še danes. Dokumentiranih je več kot 1000 posegov.

Brezžična komunikacija

Zahodni svet izum brezžične komunikacije pripisuje italijanskemu inženirju Guglielmu Marconiju, ki je znan po razvoju uporabnega brezžičnega telegrafskega sistema (radia). V resnici si zasluge lasti tudi Indijec Jagadiš Čandra Bose, (bio)fizik, biolog, botanik, polihistor in arheolog, ki se je sočasno, toda povsem ločeno od Marconija, od leta 1884 ukvarjal z radijskimi valovi. Deloval je v času Britanske Indije, zato so mu bila vrata v številne laboratorije zaprta. Leta 1985 mu je uspelo 23 metrov daleč poslati elektromagnetne valove in z njim sprožiti eksplozijo smodnika.

Šampon

Zahodnjaki so se dolgo zanašali na klasično milo, ki je bilo precej škodljivo za lasišče. Ni povsem znano, kdaj so začeli Indijci uporabljati champu (predhodnik šampona) – izvira iz sanskrtske besede chapyathi, kar pomeni masirati ali stiskati – a šamponiranje naj bi segalo 1500 let pred našim štetjem. Tedaj so uporabljali mešanico iz hibiskusa, akacije, sapindovk, kosmulje in drugih lasem prijaznih zelišč. Vse se je spremenilo z rojstvom Britanske vzhodnoindijske družbe. Leta 1784 je v Anglijo prispel Sake Dean Mahomed, mlad podjetnik, ki je svetu ''dal'' prvo indijsko (curry) restavracijo in predstavil indijski champu, ki se je na Otoku preimenoval v šampon (shampoo). Odprl je salon in šamponiral celo kralja. Bil je tudi prvi Indijec, ki je izdal knjigo v angleščini.

Šah

Pred sodobnimi strateškimi namiznimi igrami je bila taktična igra številka ena šah. Izvira iz Indije, kjer se je pojavil v poznem 6. stoletju v času guptskega imperija. Igro na osemvrstni plošči so imenovali čaturga, kar je v sanskrtu poetično poimenovanje za vojaško formacijo, v dobesednem prevodu pa pomeni štiridelno (čatur – štiri, anga – del). Točna pravila igre niso znana, a podobnosti s šahom, kot ga poznamo, se ne da spregledati. Figura kralja se je imenovala 'raja', kraljice 'mantri' in kmeta 'padati'. V Perziji, kjer se je šah imenoval šatranj, so igri dodali izraza šah in šah mat. Igra je nato potovala v Francijo, kjer so jo poimenovali echec. Iz tega izraza je izšlo angleško poimenovanje 'chess'.

Gravitacijski zakon

Isaac Newton ni ''iznašel'' niti ''odkril'' gravitacije. Določil jo je zgolj matematično. Legenda pravi, da je ta angleški znanstvenik leta 1665 sedel pod jablano na domačem dvorišču v vasici Woolsthorpe-by-Colsterworth in premišljeval o fiziki vesolja. Med razmišljanjem naj bi s krošnje padlo jabolko in ga napeljalo k odkritju. Ta zgodba se je pojavila leta 1727 v knjigi francoskega filozofa Voltairja, to je bilo istega leta, ko je Newton umrl. Ta ni bil edini, ki je razmišljal o gravitaciji. Indijski matematik in astronom Brahmagupta je že v 7. stoletju utemeljil gravitacijsko silo in na kratko opisal gravitacijski zakon.

Kultiviranje bombaža

Podobno kot nafta je bil tudi bombaž pomembna strateška surovina. Babilonci so ga imenovali kar belo zlato. Še danes je verjetno najbolj pomemben tekstilni material. Njegova zgodovina je prepojena s krvjo, saj je povezan s številnimi vojnami in suženjstvom. Korenine predelave bombaža segajo v Indijo, kjer so ga gojili že 2.700 let pred našim štetjem. Evropa je precej capljala zadaj, saj se je kultivacije bombaža lotila šele 3.000 let pozneje. Starogrški zgodovinar Herodot je dobrih 400 let pred našim štetjem v svoji tretji knjigi Talija zapisal: ''Obstajajo divja drevesa, iz semen katerih pridelujejo bombaž, ki po kakovosti in lepoti presega volno. Bombaž uporabljajo za izdelavo oblačil.'' Za svojo vojsko ga je uporabljal tudi zavojevalec Aleksander Veliki.

Ničla

Koncept ničevosti obstaja od nekdaj. Znak za nič so poznali že Maji, Babilonci so zanj uporabljali prazen prostor, medtem ko med rimskimi števili ničla ne obstaja. Znak, ki ga poznamo in uporabljamo še danes (0), so vpeljali indijski matematiki. Že pred tem so sicer ljudje vedeli, da če ti nekdo vzame jabolko, ostaneš brez, toda koncept ničle oz. šunjate, kar v sanskrtu pomeni praznina oz. ničevost, je prišel šele v 5. stoletju pred našim štetjem. Matematično ničlo pa je leta 628 izumil že omenjeni Brahmagupta, ki si za to ne pripisuje zaslug.