Brez Hitlerja ne bi imeli vladnega Falcona!?

Prvi je letel Hitler

Prvi ’veljak’, ki je v svoje politične namene uporabil letalo, je bil Adolf Hitler. Leta 1932 je med svojo politično kampanjo sklenil, da je potovanje z letalom veliko bolj udobno in hitrejše, kot železnica ali cestni transport. Leto kasneje je za svoje prevozno sredstvo izbral Junkersa Ju 52/3m. 20-metrsko trimotorno letalo je upravljala dvočlanska posadka, BMW-jevi motorji izdelani po licenci ameriškega podjetja Pratt & Whitney so skupaj zmogli 860 kilovatov moči. Letalo je prepeljalo do 17 potnikov, dosegalo je hitrosti do 270 km/h, višino do 5.200 metrov in poletelo do 1.000 km daleč. S ’Firermašino’, kot so letalo ’ljubkovalno’ poimenovali, je upravljal najboljši Lufthansin pilot Hans Baur. Za razliko od sodobnih vladnih letal je bil Junkers prav skromno opremljen: zložljiva mizica pred sedežem, kjer je najraje sedel nemški diktator, ura, višinomer in merilnik hitrosti. Polet iz Berlina v Rim je takrat trajal osem ur.

Sledile so mu ZDA

Nemškemu ’vzoru’ so sledile ZDA, ki so leta 1943 predsedniku Rooseveltu namenile Douglasovega ’delfina’. Amfibijsko dvomotorno letalo z luksuznim oblazinjenjem, spalno kabino in salonom za štiri osebe. Čeprav gre za prvo ameriško predsedniško letalo (t.i. Air Force One), ni znano, če ga je ameriški predsednik sploh kdaj uporabil.

Tudi zasebnik so hoteli slediti zgledu političnih veljakov in se pričeli ozirati po letalnih napravah. Prvo ’poslovno’ letalo so letal 1957 predstavili pri ameriškem Lockheedu. JetStar je prepeljal do 10 potnikov, štirje reaktivni motorji pa so zadostovali za končno hitrost 900 km/h. Z njim sta upravljala dva pilota, za posadko je skrbela ena stevardesa, tlačna kabina je omogočala višino letenja do 13 km, z eno polnjenje rezervoarjev pa je zadostovalo za skoraj 5.000 km poti.

Letalo je postalo prava uspešnica, z njim je letala kopica ameriških predsednikov in članov kabineta, ’privoščil’ pa si ga je tudi kralj rock ’n’ rolla, Elvis Presley, ki ga je pomenljivo poimenoval ’Hound Dog II’.

Leteči ’kič’

Tudi ’zasebna’ letala danes niso več tisto, kar so nekdaj bila. V najbolj ekstremnih primerih gre za več sto milijonov vredna čezoceanska potniška letala, ki jih proizvajalci priredijo željam naročnika. Med zasebniki gotov prednjači savdski princ in poslovnež Al Walid bin Talal, ki si je privoščil Airbusovega orjaka A380. Največje potniško letalo na svetu so spremenili v pravo pravcato letečo palačo z dvema ogromnima jedilnicama, glavno spalnico s pripadajočo pisarno, jedilnico, garderobo, kopalnico, telovadnico in masažno kadjo. Tu so še prostori za goste, zabavo in druženje, zunanjost so odeli v 44 milijonov vredno zlato preobleko, celotno letalo pa naj bi bilo vredno skoraj 400 milijonov evrov, kar je več, kot bo stalo novo letalo ameriškega predsenika.

Princu sledi ruski ’oligarh’ Roman Abramovič, ki v svojem 130 milijonov evrov ’težkem’ Boeingu 767 3A prevaža svoje najdražje in moštvo svojega nogometnega moštva Chelsea. Kitajski nepremičninski mogotec Joseph Lau leta naokrog v 118-milijonskem Boeingu 747-8I VIP, tesno za petami mu je brunejski sultan Hassanal Bolkiah, ki se prevaža z zasebnim ’jumbom’. Njegov Boeing 747-430 je opremljen v ’kraljevskem’ slogu, kjer ne manjkajo niti pozlačene vodovodne pipe. Sultan je za nekdanje Lufthansino letalo odštel 80 milijonov evrov.

Sledi mu nepregledna množica svetovnih mogotcev in poslovnežev, v primerjavi s katerimi je naš vladni Dassault Falcon 2000EX zares skromna investicija. Zanj smo odšteli 22 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Prepelje do 10 oseb, dva reaktivna motorja pa zadostujeta za hitrosti preko 1.000 km/h, višino leta preko 15 km in domet 6.000 km.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!