Znanstveniki, ki sodelujejo pri misiji New Horizons (Nova obzorja) menijo, da je premer Plutona 2.370 kilometrov. Do sedaj so menili, da meri premer 2.390 kilometrov. Za izračune so uporabili posnetek z napravo LORRI (Long Range Reconnaissance Imager) za prepoznavanje predmetov na dolge razdalje. Rezultat je potrdil, kar so do sedaj predvidevali: Pluto je v resnici večji od vseh drugih znanih objektov zunaj Neptunove orbite. »Velikost Plutona je predmet debat vse od njegovega odkritja leta 1930. Presrečni smo, da lahko to vprašanje zdaj postavimo v kot,« je dejal znanstvenik, ki sodeluje pri tej misiji, Bill McKinnon, z washingtonske univerze.
Plutonova novo izmerjena velikost pomeni, da je njegova gostota nekoliko manjša kot so sprva menili, delež ledu v njegovi notranjosti pa nekoliko večji. Najnižja plast Plutonove atmosfere, imenovana troposfera, je tanjša.
Pluton je dolgo veljal za najbolj oddaljen planet v našem Osončju. Sprva so ob odkritju menili, da je Pluton zadnji, deveti planet našega Osončja. Leta 2006 so ga s seznama planetov črtali, glede njegovega statusa se je tako razvnela velika debata. Za pot po eliptični trajektoriji okoli Sonca Pluton sicer potrebuje 248 let. Najbližje Soncu je na razdalji 4,4 milijarde km (prisončje), najdlje pa na razdalji 7,4 milijarde km (odsončje).
Plutonovi luni Hidro (Hydra) in Nikito (Nix) so s Hubblovim teleskopom odkrili leta 2005 in ju priznali leto kasneje. Zadnji posnetki z LORRI kažejo dovolj natančno obe telesi (Hidro in Nikito), da ju je mogoče izmeriti. Premer Nikite naj bi bil 35 kilometrov, Hidre pa 45 kilometrov. Znanstveniki so ugotovili, da je površje obeh lun precej svetlo, najverjetneje zaradi ledu. Plutonovi najmanjši luni, ki so ju julija 2013 poimenovali Kerber (Kerberos) in Stiks (Styx), sta še manjši od Nikite in Hidre in ju je zato težko izmeriti, poroča Nasa. Njune dimenzije bodo znanstveniki po vsej verjetnosti lahko izmerili med poletom New Horizonsa mimo njiju.
Binarni sistem
Zanimivo je, da Haron ne kroži okoli Plutona, tako kot Luna okoli Zemlje, temveč krožita skupaj. Gre za t.i. binarni sistem, telesi sta gravitacijsko ujeti okoli skupnega središča in se zato obe skupaj rotirata. Osrednji težnostni privlak se, v nasprotju z Zemljinim, tu ves čas spreminja. Pri ostalih treh lunah je razmerje drugačno – njihovi orbitalni časi so usklajeni.
Niks in Hidra – vsaka po svoje
New Horizons je med drugim glede Plutonovih lun ugotovil, da tam ni nikakršnega reda, kot ga poznamo mi na Zemlji. Luni Niks in Hidra se nepredvidljivo vrtita in zibljeta, zato – če bi recimo živeli na katerem izmed teh dveh objektov – ne bi mogli nikoli vedeti, kje – če sploh – bo vzšlo Sonce, kje zašlo. Verjetno je zelo podobno tudi pri drugih dveh, še manjših lunah, na Kerberu in Stiksu. Gre torej za kaotičen sistem, kjer je rotacijo lun težko napovedati.
O New Horizons
Misija New Horizons se je pričela 19. januarja 2006, ko je New Horizons odletel iz Cape Canaverala. Je sicer najhitrejše vesoljsko plovilo vseh časov, ki potuje z najvišjo hitrostjo 55.000 km/h. Če je Apollo do naše Lune potoval 3 dni, je New Horizons potreboval le 9 ur. Leta 2007 je letel mimo Jupitra, kjer je zaradi gravitacije dobil na hitrosti. Na razdalji 2,3 milijona kilometrov od Jupitra je potoval s hitrostjo 21 kilometrov na sekundo. Povprečna hitrost približevanja New Horizons je 49.600 kilometrov na uro, najbližje Plutonu pa bo prav na današnji dan, 14. julija 2015, ko bo od Plutona oddaljen le 12.500 kilometrov. Plovilo je sicer opremljeno s 7 znanstvenimi inštrumenti, številnimi kamerami, detektorji za prah in plazmo ter spektrometri, s pomočjo vse tehnologije pa bodo zbirali podatke o površju Plutona in Harona, temperaturi, atmosferi in številne druge.
Pri potovanju do Plutona bi lahko bil za plovilo New Horizons usoden že najmanjši delček, saj potuje z izjemno hitrostjo. Nasa je morala tako ves čas intenzivno opazovati pot, po kateri potuje in se izogniti vsem morebitnim 'oviram', celo milimetrskim drobcem.
Kljub vsemu danes še ne moremo pričakovati vseh podatkov in ugotovitev. Opravljale se bodo meritve, poleg tega pa bo še nekaj časa trajalo, da se vsi podatki prenesejo na Zemljo. Kot pravijo pri Nasi, bodo vsi podatki na trdih diskih komaj prihodnje leto. New Horizons bo namreč zbral kar 100-krat več podatkov, kot jih lahko pošilja, pošiljal jih bo nato še kar nekaj časa.
Se bo misija nadaljevala?
Kar 720 milijonov dolarjev (650 milijonov evrov naj bi bilo vredno samo plovilo in razvoj njegovih sestavnih delov, vključno z izstrelitvijo analizo pridobljenih podatkov in obveščanjem javnosti. Če bo Nasa odobrila financiranje, bo New Horizons nadaljeval misijo še k naslednjemu objektu Kuiperjevega pasu.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV