Tako lahko izboljšate moč možganov

Možgani so v glavnem sestavljeni iz nevronov in glialnih celic. Nevronske celice so namenjene prenašanju informacij prek sinaps. V druge nevrone po telesu pošiljajo molekule kemijske snovi, ki se imenujejo nevrotransmiterji. Glialne celice v glavnem varujejo nevrone. Človeški možgani zavzemajo le 2 odstotka človeške teže, porabijo pa kar 20 odstotkov kisika in 25 odstotkov glukoze.

Večkrat se omenja, da ljudje uporabljamo le deset odstotkov možganov, kar v bistvu ne drži. Bolj pravilno bi bilo, da ljudje v danem trenutku uporabljamo samo deset odstotkov možganov, a kot je dejal avstralski nevrofiziolog John Eccles: „Kako lahko izračunate 10 odstotkov od neskončnosti.“
Potencialne možnosti možganov so praktično neomejene in veliko lahko naredimo sami, da njihovo moč povečamo.

Naslednje metode in nasveti lahko drastično izboljšajo njihovo delovanje in tudi zmanjšujejo možnost raznih bolezni, kot je Alzheimerjeva.

Meditacija
Meditacija poveča IQ, zmanjša stres in aktivira dodatne nivoje možganske aktivnosti. Aktivira predvsem predfrontalni korteks, ki je odgovoren za napredno razmišljanje.

Risanje
Risanje stimulira desno možgansko hemisfero in zvišuje kreativnost. Tudi če oseba nima nobenega talenta za risanje, je to odlična vaja za stimuliranje možganov.

Telesne vaje
Dokazano je, da telesne aktivnosti povečajo moč možganov in celo ustvarjajo nove nevronske povezave v možganih. Z gibanjem na svežem zraku kemijski elementi v možganih povzročijo naravno vzhičenost, ki jo drugače povzročajo tudi nekatere droge, a brez škodljivih stranskih učinkov.

Zdrava prehrana
Hitra prehrana zmanjša energijo v telesu in povzroči tako imenovano možgansko meglo. Po drugi strani zdrava prehrana (sadje, žitarice, zelenjava, nemastno meso) dviguje možgansko aktivnost. Na slabo možgansko delovanje vpliva tudi prevelika količina zaužite hrane. Če oseba poje preveč hrane, bo s tem zmanjšala pretok krvi v možgane. Po drugi strani ni dobro izpuščati obrokov, še posebej to velja za zajtrk. Raziskava na otrocih je pokazala, da so bili v šoli uspešnejši, ko so začeli zajtrkovati.

Globoko dihanje
Globoko dihanje dviguje prenos kisika v možgane. 10 do 15 minut globokega dihanja dnevno lahko precej spremeni kakovost življenja in poveča možgansko aktivnost.

Učenje jezikov
Učenje dodaja nove strukture v možgane. Še posebej je učinkovito učenje jezikov, ki pozitivno učinkuje na možganske centre za govor.

Uživanje ribjega olja
Ribje olje je praktično gradbeni material za možgane. Omega 3 maščobne kisline, ki so v ribjem olju, utrjujejo čustveni center možganov in povečujejo zmožnost osredotočenja.

Smeh
Smeh povzroča sproščanje endorfina, kemikalije, ki manjša bolečino in povečuje dobro počutje. Poleg tega smeh zmanjšuje stres, kar spet ugodno vpliva na možgansko aktivnost.

Rdeče vino
Alkohol v majhnih količinah pozitivno vpliva na možgansko delovanje. Rdeče vino je odličen antioksidant, ki varuje možgane. Zdrav odmerek naj bi bil kozarec na dan za ženske in dva kozarca za moške.

Sprememba okolja
Če oseba pogosto spreminja okolje, recimo, odide v službo po drugi poti kot običajno, odide iskat drugo trgovino in podobno, stimulira možgane in krepi centre za mentalne zemljevide. Samo telo pa prisili, da se 'spopada' z novimi situacijami.

Poslušanje glasbe
Študije so pokazale, da poslušanje glasbe krepi desno možgansko hemisfero in spreminja strukturo. Iste študije so pokazale, da so ljudje, ki poslušajo glasbo, v povprečju pametnejši in imajo več čustvene inteligence od tistih, ki je ne.

Empatija
Empatija pomeni, da se lahko vživimo v čustva drugih in jih tudi razumemo. S tem se lahko tudi postavimo v kožo drugih ljudi, kar znova stimulira možgane. Empatija je ena od lastnosti, ki se jih ljudje lahko priučimo.

Stres
Stres je v majhnih količinah celo koristen za telo, če pa je telo pod stresom dlje časa, se poveča hormon kortizol, ki v večjih količinah uničuje možganske celice in zavira delovanje možganov.

Pozitivno mišljenje
Pozitivno razmišljanje vpliva na delovanje možganov. Samo deset minut dnevnega pozitivnega razmišljanja bo občutno zvišalo sposobnost razmišljanja in povišalo zmožnost reševanja problemov.

Spanje
Možgani enostavno potrebujejo dovolj spanja. Med spanjem se namreč očistijo nepomembnih misli in spominov. Vsak človek ima različne zahteve po spanju in če oseba ne spi dovolj, bo možganska aktivnost precej manjša. Pomanjkanje spanca se predvsem pozna na spominu.

Branje
Branje prisili možgane, da se navadijo na absorpcijo velikih količin podatkov v relativno kratkem času. Knjige povečujejo zmožnosti spominjanja ter dvigajo nivo kritičnega razmišljanja in besednega zaklada. Ne samo, da se iz knjig oseba uči, temveč s tem tudi povečuje možgansko moč.

Alkohol in možgani
Čeprav je v majhnih količinah, kot smo že omenili pri rdečem vinu, lahko alkohol koristen, pa je v večjih količinah za možgane škodljiv. Alkohol povzroča propad sivih celic in seveda težave s spominom.

Gingko Biloba
Je posebna vrsta drevesa na Kitajskem, ki nima drugih sorodnikov in za katero so dolgo mislili, da je že izumrla. Ekstrakti listov iz tega drevesa naj bi povečevali pretok krvi v možgane in povečali osredotočenost in zmožnost reševanja problemov.

Seks
Seks je odličen način, kako stimulirati možgane. V ljubezenskem razmerju seks izboljša socialne povezave in čustveno inteligenco. Seks zmanjšuje stres in pomaga pri večji moči možganskega delovanja. Poleg tega se večina ljudi po njem počuti bolj samozavestno in lažje razmišljajo pozitivno.

Vonj bazilike in mete
Čeprav ta metoda še ni znanstveno potrjena, naj bi vonj po baziliki izboljševal možgansko aktivnost. Znano je, da določene dišave stimulirajo možgane. Vonj po meti, recimo, pospeši možgansko delovanje, nekatere druge vonjave jo lahko tudi zmanjšajo. Vonj je močno povezan s spominom in verjetno prav zaradi tega nekatere dišave stimulirajo možgane.

Možgani so eno največjih čudes narave in četudi ne razumemo popolnoma njihovega delovanja, vemo, da jih moramo čim dlje ohraniti v čim boljšem stanju.