Moskisvet.com
image (28)

Vesolje

Kaj imajo povedati ugledni fiziki?

N.J.
20. 08. 2015 13.44
10

27. mednarodna konferenca fizike visokih energij Lepton photon 2015, ki jo soorganizirata ljubljanska fakulteta za matematiko in Institut Jožefa Stefana, se te dni odvija na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Konferenca poteka v znamenju predstavljanja najnovejših dosežkov na področju eksperimentalne in teoretične fizike delcev, astrofizike in kozmologije ter načrti za prihodnje raziskovanje na teh področjih.

Med drugim je veliko pozornosti usmerjene tudi na veliki hadronski trkalnik (Large Hadron Collider - LHC), ki je največji in najmočnejši trkalnik na svetu in hkrati najbolj kompleksni in največji zgrajen stroj za eksperimente. Znanstveniki naj bi razkrili zadnje rezultate tega trkalnika, s pomočjo katerega so julija 2012 odkrili Higgsov bozon.

Ta teden so pri nas največji fizikalni umi. Danes z drugim najbolj citiranim teoretičnim fizikom vseh časov. Ja, znanost je ta teden doma v Sloveniji.

Julija letos so v Evropskem centru za jedrske raziskave (Cern) znanstveniki po 50 letih najrazličnejših poskusov s pomočjo pospeševalnika dokazali obstoj določene oblike delcev snovi, ki so jo doslej opisovali zgolj v teoriji. In sicer so s pomočjo pospeševalnika delcev potrdili obstoj pentakvarkov, obliko osnovnih delcev snovi, ki so jih doslej opisovali le v teoretskih modelih fizike osnovnih delcev. Odkritje je omogočila nedavna posodobitev velikega hadronskega trkalnika (LHC). V njem je po besedah znanstvenikov moč iskati pentakvarke pod številnimi različnimi koti. "To je tako, kot bi v prejšnjih poskusih delce iskali v temi, z LHC pa podnevi in pod več koti," so sporočili iz Cerna.

Pentakvark je sestavljen iz štirih kvarkov in antikvarka "Pentakvark ni običajen delec," je pojasnil tedaj tiskovni predstavnik LHC Guy Wilkinson. "Dokazuje, da se kvarki, torej osnovni in nedeljivi gradniki protonov in nevtronov, združujejo v vzorcu, ki ga kljub 50 letom poskusov doslej še nismo opazili," je dodal. Obstoj kvarkov je prvič omenjal ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec za fiziko Murray Gell-Mann v 60. letih prejšnjega stoletja. Pozornost zdaj usmerjajo na proučevanje načina, kako se kvarki v pentakvarku povezujejo.

En TeV bi lahko primerjali z energijo letečega komarja, zgoščeno na nepredstavljivo majhno velikost podatomskega delca.
Cern ima svoj sedež v Ženevi. Veliki trkalnik leži v 27 kilometrov dolgem tunelu pod zemljo med francoskim departmajem Jura in Ženevskim jezerom. Od leta 2013, ko je pomagal pri odkritju Higgsovega bozona, je miroval, medtem pa so potekale nadgradnje in izboljšave. Leta 2010, ko je postal operativen (prve žarke so skozi trkalnik sicer spustili 10. septembra 2008), je delce trkal pri energiji 3,5 teraelektronvolta (TeV), leta 2013 pri 8 TeV, kasneje pa kar 13 TeV.

Teorije zarote

Nekateri so prepričani, da bo konec sveta posledica delovanja velikega hadronskega trkalnika in da je odločitev o tem v rokah Cerna. Menijo, da bo LHC ustvaril črno luknjo in povzročil konec sveta, saj da bi ta luknja posrkala vase naš planet, a to ni mogoče. Predvsem je bilo veliko govora o tem zaradi njegovih okvar, zastojev. Obstajajo tudi teorije, da je s pomočjo prav takšnega stroja nastalo vesolje, katerga del smo zdaj mi. A znanstveniki so si enotni - nič takega se ne more zgoditi, LHC nas lahko le pripelje do novih spoznanstev.

Zakaj je bilo odkritje Higgsovega bozona tako pomembno?

Higgsov bozon je bil še zadnji nedokazani delec v splošnem modelu vesolja. Je tisti, ki daje delcem maso. Če delci ne bi imeli mase, ne bi bilo ne zvezd in ne galaksij, vesolja, niti atomov. Pravzaprav je Higgsov bozon podoben energetskemu polju, ki daje maso predmetom, vendar praktično takoj razpade na druge delce.

Odkritje Higgsovega bozona pomeni tudi lažje razumevanje in pojasnjevanje nastanka vesolja, saj pojasnjuje, kako je snov ohranila in pridobila maso v trenutkih po velikem poku. Iz mase izhaja sila težnosti.

Ugledni fiziki o dosežkih

Na konferenci bodo sodelovali ugledni fiziki: direktor Cerna Rolf-Dieter Heuer, britanski teoretični fizik John Ellis, direktor inštituta Jlab Hugh Mongomery, direktor japonskega centra za fiziko visokih energij Masanori Jamauči, pa tudi ameriški teoretski fizik in kozmolog Alan Guth, ki je znan predvsem po teoriji kozmološke inflacije in je prepričan, da živimo v enem izmed vzporednih vesolij. V grobem njegova teorija pravi, da je bila začetna točka Velikega poka veliko manjša, ekspanzija pa veliko hitrejša, kot se je sprva predpostavljalo. Guth je tudi raziskoval možnosti stvarjenja vesolja v laboratoriju in prišel do presenetljivega zaključka, da zakoni fizike to pravzaprav dopuščajo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (10)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 648