Moskisvet.com
Brezdomec

Svet na Kanalu A

Jeb** revne! Pa Slovenci?

N.J.
06. 05. 2014 10.51
12

Družbeni eksperiment organizacije The Pilion Trust Charity, v sklopu katerega se je moški po ulici sprehajal z napisom 'Fuck The Poor', je sprožil ogromen odziv javnosti. Od ogorčenja pa do smeha ... Kakšen je bil odziv na eksperiment na slovenskih ulicah, je danes preverjala ekipa oddaje Svet na Kanalu A.

Družbeni eksperiment, v katerem so preverjali, kako bi pri ljudeh vzbudili pozornost in spodbudili k dobrodelnosti, je izvedla britanska dobrodelna organizacija The Pilion Trust Charity. Vodja organizacije Savvas Panas je v izjavi za medije dejal, da so se za eksperiment odločili zaradi upada donacij za več kot 20 odstotkov in 60-odstotnega krčenja sredstev s strani države.

Eksperiment, kako se na revne, ki prosjačijo na ulici, odzivamo Slovenci, se je danes odločila izvesti ekipa oddaje Svet na Kanalu A. Ne spreglejte danes v oddaji ob 18h!

V videu nastopa možakar, ki se po ulicah Londona sprehaja najprej z napisom na tabli 'Fuck The Poor'. Provokacija, ki je naletela na izjemen odziv mimoidočih. Ti so moškega s tablo zmerjali, ga zgroženo gledali, nanj stresali jezo in ga označili za nagnusnega. Kasneje je tablo zamenjal s tisto, na kateri je pisalo 'Help The Poor' in odziv je bil popolnoma nasproten prvemu - nihče se ni zmenil zanj, niti ga napadel in niti daroval. Ljudje so njega in njegove prošnje dobesedno prezirali.

Posnetek eksperimenta, ki je bil sprva objavljen na strani You Tube, se je po družbenih omrežjih in spletu razširil s svetlobno hitrostjo in naletela na ogromen odziv. Nekateri so se ob njem nasmejali, drugi zamislili, tretji so bili zgroženi. In čeprav so mnogi mnenja, da je eksperiment povsem nesmiseln, kajti v prvem delu, ko moški hodi po ulicah z žaljivim napisom, v resnici nikomur ne da vedeti, da zbira denar za reveže, pa je dejstvo le eno: denar je, tako v prvem kot v drugem delu eksperimenta, darovalo zanemarljivo malo ljudi. Tako je sporočilo organizacije, ki pravi 'Vemo, da vam ni vseeno. Naj vam bo toliko mar, da boste darovali,' povsem na mestu.

 

 

Revščina v Sloveniji vedno večji problem!

Pred 10 leti, ko smo vstopili v Evropsko unijo, je bila večina Slovenskih prebivalcev prepričanih, da bomo potem živeli bolje. Slovenija, ki je pred tem stopala po poti najbolj perspektivne učenke, pa je sedaj pristala med kriznimi državami. Kot je poročala stran 24ur.com, je Slovenija edina od 10 držav, ki so bile istega leta kot naša dežela sprejete v EU, v kateri je BDP na prebivalca po kupni moči glede na povprečje EU nižji kot ob vstopu v unijo. Leta 2004 je dosegel 87 odstotkov, nato je v štirih letih zrasel na 91 odstotkov, leta 2012 pa je padel na 84 odstotkov povprečja EU.

Vedno višja je tudi stopnja revščine, kakor tudi število brezposelnih. Podatki statističnega urada, ki je ob 10. obletnici vstopa v EU izdal posebno publikacijo z naslovom To je Slovenija - naše prvo desetletje v EU kažejo, da je se je od leta 2004 do leta 2013 sicer bruto domači proizvod realno povečal za 10,1 odstotka, a da je narasel tudi dolg države - iz 27% BDP v letu 2004 na 72 odstotkov BDP v letu 2013. Kljub temu, da se je slovenska bruto plača v zadnjih desetih letih povečala za malo več kot 400 evrov ali približno za tretjino, pa se je v tem obdobju povečala stopnja tveganja revščine za 1,2 odstotne točke. Pod pragom revščine je bilo leta 2005 238.000 ljudi, leta 2012 pa 271.000. Razlog? Naraščanje cen živil in osnovnih dobrin ter zmanjševanje števila delovnih mest. Če se je v letih od 2004 do 2008 se je število delovno aktivnih povečalo za 71.767, število brezposelnih pa upadlo za 29.611, je namreč od leta 2009 do 2013 število delovno aktivnih upadlo za 85.660, število brezposelnih pa se je povečalo za 56.612 oseb. Naraslo pa je tudi število upokojencev. V letu 2013 je tako bilo v Sloveniji za 2,1 odstotne točke več upokojencev kot v letu 2004, od vstopa do EU do danes pa se je število prejemnikov pokojnin povečalo kar za 20 odstotkov.

Brezdomec
Brezdomec FOTO: Thinkstock

Kot še ugotavlja statistični urad, za današnjo povprečno plačo dobimo več mesa, a manj krompirja, bencina in cigaret. Če smo ob vstopu v EU leta 2004 lahko kupili 55 kilogramov telečjega mesa, smo jih lani lahko kupili kar 66 kilogramov. A žal je pri večini ostalih stvari drugače. Deset let nazaj smo si lahko s povprečno plačo privoščili 1.433 kilogramov krompirja, lansko leto pa le 1.216 kilogramov. Podobno je pri bencinu. Leta 2004 smo lahko s povprečno plačo natočili 845 enot bencina, medtem, ko smo lahko lani s povprečno plačo kupili le 670 enot bencina. Deset let nazaj so lahko kadilci za omenjeno vsoto kupili 433, lani pa le 316 zavojčkov cigaret.

Ne glede na vse, je Eurostat izmeril, da smo Slovenci povprečno zadovoljni s kakovostjo življenja v EU. Pa smo res? 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 648