Je 'Lublana' še vedno 'bolana', ali pa je že prišlo do 'Totalne revolucije'?

Pankrti, legendarna slovenska glasbena skupina, ki je pustila neizbrisen pečat tako na kolturnem, glasbenem in političnem področju, ter se zapisala v zgodovino kot fenomen, ki še zdaj druži tako mlado, kot starejšo generacijo, se vrača z novim albumom, ki so ga poimenovali Totalna revolucija. Na njem je poleg prvič izdanega singla Adijo Ljubljana - Slovan tudi uro dolg posnetek koncerta na beograjski trdnjavi Kalemegdan iz leta 2010.

Singl Adijo Ljubljana - Slovan, ki je nastal pred 30 leti, je po njegovih besedah pomembno zaznamoval zadnje obdobje aktivnega ustvarjanja Pankrtov. Lovšin alias Perči Gnus je za prihodnje leto, ko bodo Pankrti zaznamovali 40-letnico ustvarjanja, napovedal izid vinilne plošče in knjige o zgodovini slovenskega rock'n'rolla. Po besedah soustanovitelja skupine Gregorja Tomca pa so začeli snemati tudi novo skladbo, ki jo bodo prav tako predstavili prihodnje leto.

Od srednješolske dvorane do velikih odrov

Sredi 70-ih je v Ljubljani vladalo turobno vzdušje. Manjkalo je kafičev, ki bi bili odprti do poznih večernih ur, manjkalo je prostorov, kjer bi se ljudje lahko zabavali. In ravno to je bil čas, ko sta se Gregor Tomc in Peter Lovšin, prijatelja s Kodeljevega, odločila ustanoviti glasbeno skupino. Lovšin je že prej pisal zelo provokativne pesmi in kar slutilo se je, da bo iz tega nastalo nekaj, kar bo Ljubljano povzdignilo iz sivine. Nastala je skupina Pankrti, katere imena se je spomnil prav Tomc.

Skupino Pankrti so prvotno tvorili Pero Lovšin – Gnus, Gregor Tomc, Jure Krašovec, Bogo Pretnar, Mitja Prijatelj in Slavc Colnarič. Kasneje Krašovca zamenja Boris Kramberger, Pretnarja pa Dušan Žiberna, prav tako pa je bil nekaj časa član skupine tudi Matjaž Gantar. Lovšin je bil glavni avtor besedil ter pevec zasedbe, Tomc pa je deloval predvsem kot menedžer skupine, čeprav je tudi avtor nekaj pesmi.

Njihov prvi, danes že legendarni nastop, se je zgodil leta 1977 v nabito polni dvorani Gimnazije Moste, kjer so se predstavili s priredbami skupin Sex Pistols, The Clash in New York Dolls, a so pesmi zaigrali povsem po svoje. Vtis je bil pričakovan, saj so ljudje bolj opazovali in poslušali novo čudo od glasbe in energičnega, precej odbitega pevca. Ko je Pero Lovšin namreč prišel na oder, je zavpil »Banda! Nobenega kurca nočem tle!«.Moščanska gimnazija je posledično preprovedala koncerte za naslednjih 10 let.

A s tem se je začel vzpon skupine Pankrti, prav tako pa tudi vzpon punka, ki je kmalu prepojil Ljubljano, združil mlade razgrajače in starejše hipije, rodil se je nov stil in način življenja – uporništvo. Pankrti so bili od vsega začetka pod vplivom britanskega punka, čeprav so imeli svoj unikaten zvok in tudi besedila niso bila tako direktna kot britanska.

Hiti, ki jih poznajo vse generacije

Prvo malo ploščo Lublana je bolana je skupina s pomočjo Igorja Vidmarja posnela pri ŠKUC-u v 2000 primerkih, prva velika plošča Dolgcajt pa je izšla na slovenski kulturni praznik leta 1980. V sivini socialističnega vsakdana je bila to takrat prva velika punk plošča za železno zavesto, ki je slovensko pop kulturo uskladila z dogajanjem na zahodu. Bila je odraz stanja takratnega duha, ki se je utapljal v dolgčasu, kar je režiser Igor Zupe odlično upodobil tudi na filmskem platnu. Film Glasba je časovna umetnost I.: LP film Pankrti – Dolgcajt pripoveduje zgodbo o 36 minutah in 6 sekundah. Toliko namreč traja prva plošča skupine Pankrti.

Pankrti so bili na začetku osemdesetih let zelo popularni v vsej Jugoslaviji. Takrat se je predvsem zaradi njihovega vpliva razširil jugoslovanski novi val. Uspehe so nizali predvsem v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. S svojim delovanjem so pisali zgodovino tako na glasbenem, kulturnem kot političnem področju,ter postali fenomen, ki še zdaj spremlja tako mlado, kot starejšo generacijo.

V svoji karieri so posneli 10 avtorskih albumov in tri kompilacije, med njimi Lublana je bolana, Državni ljubimci in Rdeči album. Njihova druga plošča Državni ljubimci je dobila tudi nagrado za najboljšo ploščo leta v Jugoslaviji. Večkrat so nastopili v legendarni Hali Tivoli in jo vsakič takoj razprodali – tudi na poslovilnem koncertu leta 1987, ki so ga poimenovali 'Zadnji pogo v Ljubljani'. Po razpadu so člani skupine ostali v tesnih prijateljskih odnosih in na druženjih ob različnih priložnostih so vse bolj na glas začeli razmišljati o povratku na velike odre.

Ta se je zgodil leta 2007 v razprodani Hali Tivoli, kjer so rutinirano in z velikim elanom zaigrali svoje največje uspešnice, kot so Bandiera Rossa, Osmi dan, Metka, Lublana je bulana in druge. Izredno uspešen koncert so nadgradili na turneji po bivši skupni državi, kjer so prav tako napolnili najbolj kultne dvorane kot so Tvornica v Zagrebu in kulturni dom v Beogradu. Pankrtom v spomin je leta 2007 Slovenski muzej moderne zgodovine priredil enomesečno fotografsko razstavo, kar je bil prav tako svojevrsten fenomen. Prvič se je namreč zgodilo, da je kakšna glasbena skupina dobila svojo razstavo v tem muzeju.

Leta 2009 so prvi igrali v prenovljenem Kinu Šiška, kjer je pri ustanovitvi, takšne kakršno poznamo danes, aktivno sodeloval tudi Peter Lovšin, saj je z Gregorjem Tomcem, Igorjem Vidmarjem in Acom Razbornikom ustanovil Odbor za rokenrol, čigar glavna naloga je bila prenova Kina Šiške in postavitev kulturnega centra. Leta 2010 so v Beogradu igrali na Trdnjavi Kalamegdan in na festivalu Beerfest pred 100.000 ljudmi, v naslednjih letih pa so nastopili tudi na festivalih večjih razsežnosti kot so Exit, Lake Fest in Špancir fest in s tem vstopili v novo dobo večjega in razširjenejšega koncertiranja. Prihodnje leto bodo beležili 40. obletnico delovanja in prepričani smo, da bodo veličasten ljubilej proslavili v svojem, edinstvenem slogu. Še več! Vse ljubitelje rock'n'rolla je Lovšin leto vnaprej povabil na jubilejni koncert, ki bo v petek, 20. oktobra, 2017, ob 20. uri v Areni Stožice.