Kako boste 'zapeli' pravo

Šport, konjiček ali ’izgovor’?

O tem, kaj je dejansko ribolov s palico, bi lahko dolgo razpravljali. Ambicije pri tej aktivnosti so različne od posameznika do posameznika. Po eni teoriji se je zadeva prijela, ker bi en moški težko rekel drugemu ’’Bi šel z menoj malce posedat v spokojen in romantični okoliš rečne brežine?’’ in mu veliko lažje reče ’’Greva v soboto na ribe?’’ Kot pri vsakem hobiju se tudi ribolova loteva veliko moških, ki potrebujejo nekaj miru in časa zase, da zbistrijo misli, spočijejo bobniče ter konec koncev priskrbijo svojo družino s hrano. Sluzaste ribe, ki jih je potrebno neusmiljeno lopniti po glavi in ji takoj za tem iztrgati drobovje in zdrgniti luske nikakor niso okolje, v katerem bi uživale naše drage dame in moški se tega še kako zavedamo.

Ribolov s palico pa nikakor ni zgolj spokojna dejavnost. Nekateri se ga lotijo smrtno resno. Z več tisoč evrov vrednimi tonami opreme se odpravljajo na tisoče kilometrov daleč, kjer se borijo z vodnimi pošastmi. Vse to za eno samo fotografijo … če je lovska sreča mila in bledim odlitkom ribe, ki ga bodo obesili nad kamin. Pa sploh ne gre za trofejo. Gre za ritual, za boj z naravnimi elementi, s plenilci, s katerimi smo nekdaj delili naravni habitat, a so se naše poti ločile pred 470 milijoni leti, ko smo se pogumno splazili na kopno. ’Boj’ s kilogramsko postrvjo nikakor ni primerljiv z bojem s poltonsko mečarico, a oboje godi duhu starodavnega lovca, ki še vedno prebiva globoko v naših genih.

Prve trnke naj bi izdelali pred več kot 20.000 leti. Šlo je za preproste trnke izdelane iz kosti ali lupin školjk. Imetniki so jih umetelno okrasili, jih navezali na vrv in pomočili v vodo. Kovinski ribiški trnki, kot jih poznamo dandanes, so se pojavili v Evropi v 17. stoletju.

Z ribolovom je tako, kot z vsakim konjičkom – kar boste sejali, to boste želi. Če cenite zlasti naravo, mir in samotne trenutke ob žuborečem potočku, potrebujete le veljavno ribiško dovolilnico (za letno je potrebno v povprečju odšteti 100 evrov), ribiško palico iz bližnjega supermarketa, kos starega kruha ali kakšnega črva, ki ga izkopljete na vrtu, udoben stol in že se lahko predate lovskim užitkom. Podobna je zgodba z ’dopustniškim’ ribolovom, ko zvečer ob spremljavi ’terasa benda’ pomakate svojo palico z bližnjega pomola. Izkupiček je primerno uboren, verjetnost, da boste ’zapeli’ kakšnega kapitalca, pa skoraj nična. Za kaj resnega je potrebnih veliko izkušenj, časa, telesne pripravljenosti, znanja, nekaj 100 evrov opreme in po potrebi primerno velik čoln s kapitanom, ki vas bo zapeljal na odprto morje.

Če ste ’priložnostni’ ribič ali pa bi na ribolov radi vzeli vso družino, vam priporočamo ribolov v posebnih ribogojnicah ali namenskih zajetjih ribiških družin. Vso potrebno opremo dobite kar tam, ponavadi plačate toliko, kolikor ulovite, ulov pa vam po želji očistijo kar tam. Za tiste z občutljivimi želodci in malo potrpljenja pa bo najbolj prikladna kar bližnja ribarnica.

Ribiči, ki razmišljajo kot njihov plen in jim ribolov pomeni več kot vse na svetu, so temu primerno nagrajeni. V svetovnih vodah se skrivajo pravi pretkani orjaki, ki so se dolga leta izogibali mrežam in trnkom. Tole so največji ulovi na svetu:

Največjega soma so ujeli na Tajskem – v dolžino je meril skoraj tri metre.
Največji ujeti sladkovodni bič je tehtal 250 kilogramov.
Rekordni losos je meril 130 cm in tehtal 40 kilogramov.
Orjaška mečarica ujeta na Havajih je tehtala 750 kg in merila 5 metrov.
V Mediteranu so ’zapeli’ šestmetrskega morskega psa kitovca.
Kljunati ščukec ujet v Teksasu je pri treh metrih in pol tehtal 100 kg.
Orjaška tigrovka iz osrednje Afrike je upravičila svoj naziv – 45 kg.
Največji ujeti atlantski tun je tehtal 680 kg.

Kaj lovimo pri nas

Tudi slovenske vode niso povsem nedolžne. V njih je moč zaslediti metrske ščuke ter soške postrvi, some, ki merijo preko dveh metrov in 30-kilogramske krape.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!