10 najbolj strašnih letalskih pristajalnih stez!

Madeira, Portugalska

Zaradi vetra je letalo med pristajanjem močno zanašalo, kar je potnike pošteno prestrašilo. Pilot je mojstrsko pristal, sicer pa imajo a tem letališču menda pogosto težave s pristajanjem zaradi lege letališča. Obstaja namreč visoko tveganje za turbulenco in zaradi bližine hribov in morja so slabe vremenske razmere pogoste, pristanek na tem letališču pa je velikokrat poseben izziv tudi za najbolj izkušene pilote. Stezo so s pomočjo stebrov sicer podaljšali, a velja vseeno za eno najnevarnejših, ker mora pilot letalo usmeriti proti strmim hribom, nato pa ga v pravem trenutku poravnati v smer steze.

Letališče Princess Juliana, St. Marteen, Karibi

Na karibskem otoku St. Marteen te iz poležavanja na plaži prav lahko dvigne hrup letala, ki leti neverjetno nizko nad tlemi. Steza letališča je namreč tako blizu plaže Maho, da letala pred pristankom letijo le nekaj metrov nad plažo.

Skiathos, Grčija

Pristajalna steza je tukaj tako kratka, da bi neizkušeni pilot lahko ob nepravilnem pristajanju pristal v morju. Letališče je bilo zgrajeno leta 1970 in na njem pristajajo charterski poleti z vsega sveta.

Paro, Butan

Letališče je obdano z visokimi vrhovi Himalaje in predstavlja velik izziv za pilote. Pristajalna steza je globoko v dolini, obdani s 6.000-metrskimi gorami, zaradi česar mora pilot pred pristankom premagati številne ovire na poti in se hitro spustiti. Zaradi izjemno težavnega pristanka je na tej stezi dovoljeno pristati le posebej kvalificiranim pilotom, ki jih je trenutno le 8 na svetu.

Matekane, Lesotho

Letališče je locirano visoko v gorah in predstavlja velik izziv predvsem pri vzletanju, saj se mora letalo hitro dvigniti za 610 metrov, kar je zaradi vetrovnih razmer običajno težko. Nekaterim letalom zaradi pogojev ni uspelo dvigniti se do konca le 400 metrov dolge steze.

Saba, Karibi

Pristajalna steza velja za eno najkrajših na svetu in je dolga okoli 395 metrov. Piloti jo opisujejo kot eno največjih izzivov. Letalo mora leteti strmo proti pečini, preden ostro zavije na pristajalno stezo, ki se nahaja visoko nad oceanom in jo s treh strani obdaja prepad. Oba konca steze se končata s klifom, težavo pa predstavljajo še močni vetrovi.

Tenzing-Hillary airport, Lukla, Nepal

Tukaj pilot pri pristajanju oziroma vzletanju nima nobenega prostora za napake. Pilot mora varno premagati vrhove Himalaje in se nato strmo spustiti proti tlom, pri čemer mora izjemno hitro zavirati, da ne bi trčil v skalnato steno na koncu pristajalne steze.

Narsarsuaq Airport, Grenlandija

Za potnike velja to za eno najlepših točk, medtem ko za pilote predstavlja velikansko težavo. Takoj, ko se letalo dvigne v zrak nad fjorde, obstaja nevarnost hude turbulence in vetra, zaradi česar je tam dovoljeno pristajati in vzletati samo najboljšim pilotom, ki dobro poznajo tamkajšnji teren in razmere. Nočno pristajanje oziroma vzleti niso dovoljeni.

Toncontin International Airport, Honduras

Leta 2007 se pričeli z odstranjevanjem dela hriba, ki predstavlja veliko oviro za letala. Letalom, večjim od Boeinga757, so pristajanje in vzletanje na tem letališču prepovedali, saj je leta 2008 Airbus A320-233 presegel pristajalno stezo in 'zoral' sosednjo ulico. Pet ljudi je umrlo, veliko je bilo poškodovanih. Hribovita pokrajina predstavlja za pilote velike težave. Tik preden se spustijo, morajo izvesti dramatičen 45-stopinjski ovinek i premagati številne naravne ovire. Na seznamu najbolj strašnih pristajalnih stez na svetu, tale zaseda 7. mesto.

Kai Tak, Hong Kong

Letališče je zdaj le še legenda, saj so ga leta 1998 po 70 letih delovanja (bilo je glavno hongkonško letališče) zaradi več smrtnih nesreč zaprli. Leži sicer v bližini pristanišča in je obdano z visokimi stavbami in hribi, tako da je letalo letelo praktično tik nad stavbami.

Tik pred pristankom, na višini manj kot 300 metrov, je moral pilot letalo ostro zaviti, da ga je poravnal v linijo s pristajalno stezo, kar je predstavljalo velikanski izziv. Močni vetrovi zaradi hribovite okolice so vse skupaj le še oteževali. Prebivalci so se pritoževali zaradi glasnosti in pomanjkanja zasebnosti, saj so jih lahko potniki z nizke višine opazovali med pristajanjem in vzletanjem.