So Slovenci? Američani? Ali samo norci?

Tokrat so 'glamerji' zavzeli Orto bar in obiskiovalce odpeljali v osemdeseta, kjer so se očitno vsi odlično počutili. Koncert so začeli mladi Wild Crew iz Tolmina, ki so na žalost imeli bolj malo poslušalcev. A ti so počasi kapljali skupaj in fante (ter basistko) le nagradili z aplavzom. Wild Crew igrajo 'zdrav' hard rock osemdesetih in imajo imidž, ki k temu paše. Seveda pa ne škodi, da je v bendu tudi seksi basistka.

Hotty MkkNotty sestavljajo kitarist TJ Tuff' N Tricky Licks, basist Ken Sweet Crispy Kandy, Lexxy Leonardo de La Roche – Longlegz ter vokalist Texas Cherrie. Fantje pravijo, da prihajajo iz ZDA, nekaj informacij pa lahko o njih dobite iz precej zmedenega intervjuja v nadaljevanju.

Kako, da ste se znašli v Sloveniji?

Kenny: Vedeli smo, da smo tako dobri, da bi kjerkoli na svetu lahko uspeli, zato smo se odločili iti tja, kjer bo to najtežje možno, tja kjer se od glasbe praktično ne da živeti. Živjo Slovenija.
TJ: Z letalom do letališča. Do Ljubljane smo šli z taksijem.
Texas, Lexxy: V Sloveniji smo?!

Kako bi opisali vašo zvrst glasbe?

TJ: Pop rock osemdesetih. Na steroidih.
Kenny: Če bi rock and roll, seks in alkohol zlil v mešalec in ga prižgal,bi bil zvok, ki prihaja od njega najboljši opis naše glasbe.
Texas: Dodaj še kos pizze.
Kenny: In postal boš debel.
Lexxy: Ne boš, ker smo na steroidih!

Kaj se vam zdi, da je najpomembnejše v življenju?

Kenny: Zabava (s kretnjami pokaže pijača), telovadba (s kretnjami pokaže seks) in glasba (tega ni znal pokazati op.a.).
Texas: Vedno biti pozitiven, samo čim manjkrat na testu za spolno prenosljive bolezni.
Lexxy: V ponedeljek grem spet.
TJ: Kam?
Lexxy: Na testiranje.
TJ: Za spolno prenosljive bolezni?!
Lexxy: Ne, za to že vem kak je rezultat.
TJ: Pozitiven?
Lexxy: Saj to je dobro ne?!

Mnogi mislijo, da se na odru zajebavate, da to sploh niste vi?

Kenny: Daj mi masko in spoznal boš pravega mene.
TJ: Zajebavamo se tudi ko nismo na odru.
Texas: Mi smo mi in ti si ti. Kje je zdaj problem?
Nobenega problema!
Lexxy: Boljše zate!

Kakšna je filozofija benda?

Kenny: Filo.... kaj?

Imate kakšne velike načrte za prihodnost?

Kenny: Ja! Jutri bom končno pospravil svojo sobo.
TJ: Nisem vedel, da imaš sobo.
Kenny: Pravzaprav je bolj celica. Koliko je ura? Počasi se bom moral vrniti.

Kolikokrat ste bili na zdravljenju?

Texas: Nehal sem šteti pri 10.
Kenny: Ker do več ne znaš, bedak.
TJ: Večkat, sedaj imam neke tablete, vendar jih ne jemljem.
Kenny: Zakaj ne?
TJ: Piše, da jih ne smeš mešati z alkoholom.
Lexxy: Nikoli ga nisem zapustil, všeč mi je ambient in družba.
Kenny: Jaz sem pogosto na zdravljenju, ker me vedno peče ko lulam.

Kaj pa na zdravljenju od alkohola?

Kenny: Skoraj vsako jutro.

O čem govorijo vaše pesmi?

Kenny: Neumno vprašanje, ker naše pesmi pojejo in ne govorijo.
TJ: Pojejo pa več ali manj o najlepši stvari na svetu. Ženski!!!
Texas: Lepi ženski.
Lexxy: Vse ženske so lepe. Nekatere bolj. Nekatere manj.

Popoln moški?

Kenny: Popoln moški tudi ne obstaja, naš pevec je pač izjema, ki potrjuje pravilo.
TJ: Naš pevec Texas Cherrie Biggunz
Lexxy: Texas!
Texas: Jaz.

Ste kdaj zaradi seksa odpovedali koncert?

Kenny: To je naložba. Mal daš, da potem dobiš več nazaj, ampak ja, že večkrat.
Texas: V življenju se je treba velikokrat čemu odpovedat. Seks pač ni ena od teh stvari.
TJ: Tako je, seksu se zaradi koncerta pač ne odpove. Popolno bi bilo, če bi te stvari lahko združili.
Kenny: To smo naredili leta 2004.

Kako se je končalo?

Kenny: Edinstveno. Kot sem rekel - počasi se moram vrniti domov.
TJ: Hočeš reči nazaj v celico?
Kenny: Saj - to sem rekel.

S fanti pa smo se pogovorili tudi nekoliko bolj resno!

Ste neke vrste glasbeni teater - stand up. Kako se je takšen koncept razvil?
TJ: Začelo se je z ljubeznijo do tovrstne glasbe.. Takrat tudi takega benda v Sloveniji ni bilo, sploh ne takega, ki bi ponudil celoten paket tako glasbe, imidža in showa. Želeli smo pripeljati rock osemdesetih v vsej svoji veličini. Stvar se je potem kar lepo prijela in hvala vsem fanom in prijateljem, ki nas podpirajo pri tej nori poti.
K: Ne vem točno kako se je prišlo do te ideje. Dejansko mi od začetka niti ni bilo povsem jasno kam gremo z njo. Ampak od prejšnje glasbene skupine se zame ni dosti spremenilo; ostala je dobra družba in super zabava. Tako se tudi čudne in nore ideje lahko zdijo dobre. Potem gre pa vedno korak za korakom. Najprej je bila glasba, kmalu potem je bila želja, da bi zgledali bolj 'avtentično', potem, da bi bili tudi karakterji drugi in tako naprej.

Kako je potekalo razvijanje karakterjev?
TJ: V glavnem spontano. Zgledovali smo se po stereotipih, ki so predstavljali rokerje iz konca osemdesetih v vsemu blišču in bedi - egomanjaki, mačoti, ženskarji, odvisniki od različnih substanc itd. Sprva je bil bend bolj ideja in malo glasbe, potem glasba, na koncu se je začel razvijati show. Na vajah smo se potem zajebavali, razvijali karakterje in sčasoma smo iz vnaprej napisanega šova prišli do tega, da je sedaj večina zaigranega na odru neplaniranega. Vsak se vživi v svojo vlogo, ki jo je izoblikoval preko let igranja v bendu in vsak da svojemu karakterju tudi osebni pečat.
K: Ko smo začeli z razvojem karakterjev, so bile prvotne ideje vedno pretirane. Nisi smel biti samo neumen basist, moral si biti najbolj neumen basist, kitarist ni smel biti samo dober kitarist ampak najboljši, ne samo močan ampak najmočnejši itd. Ko pa prideš domov, pa začneš razmišljat, se ti kmalu zazdi vse skupaj preveč butasto. Na koncu smo končali na okoli 80% začetne ideje za posamezne karakterje.

Se vam zdi, da ljudje jemljejo glasbo preresno in da smo malce pozabili, da je namen glasbe pač zabava?
TJ: Če govoriva o našem bendu in naši glasbi potem definitivno. Smo bend, ki predstavlja tipični bend iz osemdesetih, igramo svoje komade v tem stilu in priredbe iz tega obdobja - in tekom let nastopanja sem razvil občutek, da dva pola ljudi tega ne razumeta ali pa zavračata. Pri so taki, ki nas jemljejo preresno in kritizirajo, da nismo resnični - da smo fejkerji, drugi pa zadevo vidijo kot pretirano zajebancijo in ne jemljejo zadeve resno, čeprav je v ozadju vloženega ogromno truda. Želel bi si, da nas ljudje vidijo kot show - kar je konec koncev rock včasih tudi bil in da se na našem koncertu počutijo kot da so šli za en večer v leto 1989.
K: Dejansko se mi zdi, da nas nekateri še zmeraj ne zastopijo. Včasih vidim na koncertu osebe, ki začudeno gledajo. Če ste na našemu koncertu in opazite takšne, jim povejte, da je vseskupaj šov. Tudi pop glasbeniki se izven odra povečini ne oblačijo enako kot na odru, mi smo pač malo bolj našemljeni.

Lahko v prihodnosti pričakujemo še kakšen drugačen projekt?
TJ: Ideje so, čas je pa druga pesem.

Kako nastaja vaša glasba, kdo piše, ali ustvarjate skupaj?
TJ: Ideje za komad ponavadi nastanejo na vaji, iz kake zajebancije ali trenutne inspiracije - večina komadov je nastala z refrenom okoli katerega smo zgradili komad. Instrumentalni del potem naredim v glavnem jaz, nato vskoči naš pevec, ki pomaga z aranžmajem in priredi stvari tako, da so vokalu prijazne. Potem pa zadeve izpilimo, vsak da svoj pečat. Genij za besedila in ideje je naš basist, stvari potem izpili s svojimi izkušnjami naš pevec, ki potem naredi vokalne linije. Like a boss!
K: Ne bi si rekel ravno genij, malo več časa in želje imam, da so besedila vsaj dovolj dobra. Sicer pa vsak prispeva po svojih močeh in sposobnostih.

Ali gre za parodijo 80-tih ali ne?
TJ: Predstavljamo blišč in bedo bendov tega obdobja na komičen način. Ali smo parodija ali ne - naj se odloči vsak sam. Sam lahko rečem - če bi šel na naš koncert kot gledalec bi se poskusil čimbolj vživeti v show in uživati. Naš koncert rad primerjam kot obisk gledališča, tam se tudi ne sprašuješ, kdo so pravzaprav igralci in kaj delajo doma.
K: Sam o nas nisem nikoli razmišljal kot o parodiji. Delamo in igramo, kar se nam zdi zabavno in upam, da se to opazi.

Na vsakem koncertu imate drugačen šov, se za vsak koncert pripravite posebej?
TJ: Toliko let že igramo skupaj, da nas lahko vsak trenutek daš na oder in bo show vedno drugačen. Vglavnem se zajebancije nanašajo na komad, ki ga igramo, vedno podamo neko ozadje o komadu ali anekdotah iz življenja članov benda. Leta nazaj smo želeli narediti internetni sitcom - se pravi TV show, kjer bi nastopali člani benda. Želja je še vedno, vendar kot sem napisal časa ni.
K: Vseeno se mi zdi, da se za vsak koncert posebej pripravimo. Če nam uspe si izmislimo kakšno novo šalo ali pa vsaj ogrodje šale / šal in potem gradimo okoli tega. Je pa precej odvisno tudi od počutja in glasbene pripravljenosti. Če lahko manj razmišljaš o tem, kaj moraš zaigrati, lahko več razmišljaš o tem, kaj bi povedal.

Ko si nekdo skupino prvič ogleda v živo, najverjetneje najprej ne ve kaj bi si mislil. Na odru nenadoma zagledaš štiri fante, ki stereotipno predvsem napadajo drug drugega in se malce ponorčujejo tudi iz poslušalcev. A ko enkrat ugotoviš njihov koncept vidiš, da si nenadoma na noro dobri zabavi, kjer ni zavor.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!