Moške bunde: na kaj je treba paziti pri nakupu zimske jakne?

Na trgu obstaja kopica modelov in znamk, ki ponujajo zimske jakne za številne priložnosti. V poplavi ponudbe se je včasih težko odločiti, sodobne tehnike izdelave in specializacija ponudbe pa potrošnika sooči s številnimi rešitvami in pojmi, kot je ''cuin'', ki pa laiku oz. nepoučenim ne povedo kaj dosti.

Danes zimske bunde oz. jakne niso nujno le v vlogi športnega oz. specializiranega oblačila. Zaščita pred mrazom in vodo namreč nista potrebni le pri športnih oblačilih, ampak tudi pri bundah, ki jih vsakodnevno oblečemo za v službo, na sprehod po mestu, v trgovino ipd. Veliko zimskih in prvenstveno športnih jaken je danes tako stilsko oblikovanih, seveda pa na račun tega izdelovalci ne zanemarjajo funkcionalnosti. Temu primerno obstajajo bunde, ki ponujajo vsestranskost in imajo funkcionalnost športnih zimskih jaken, se pa lahko z njimi odpravimo tudi na delo ali kuhančka, saj služijo tudi kot samostojno modno oblačilo. V zadnjem obdobju so tako puhovke in podobna funkcionalna oblačila našla po v vsakdanjo rabo in so posledično tudi (delno) modno krojena. Tanjše so primerne za pomlad in jesen (pa tudi poletje), debele pa za zimo.

Bunde se med seboj ločijo glede na vrsto polnila, toplotno izolativnost, vodoodbojnost, dihanje in težo. Pomembno pravilo pri nakupu jakne je, da se vam jakna – najsi bo to zimska jakna za prosti čas ali smučarska jakna – poleg tega, da služi svojemu namenu, dobro prilega. V njej se morate v prvi vrsti počutiti udobno – ne sme vas vezati čez prsa in hrbet, ko premikate roke. Ker imate pozimi na sebi običajno več plasti oblačil, je splošen nasvet, da model ni preveč oprijet, zato kupite eno konfekcijsko številko više od konfekcijske številke majic, ki jih nosite. Dolžina rokava mora segati do začetka palca.

Za kaj boste potrebovali jakno?

Če boste bundo potrebovali za bolj intenzivno aktivnost oz. gibanje, potrebujete nekoliko tanjšo budno, medtem ko za bolj statične aktivnosti potrebujete debelo puhovko. Puhovka je živalskega izvora, saj ima polnilo iz peres, ki ga ptice nosijo ob telesu – to perje ima izredno redko strukturo in posledično lahko zadržuje precej velike količine zraka, kar pomaga pri izolaciji in ohranjanju toplote. Pri nakupu moramo prav tako upoštevati, kako zmrzljivi smo in koliko plasti bomo običajno nosili pod vrhnjim slojem. Če vam bo služila za intenzivnejše aktivnost, pri katerih se boste potili in računate na spremenljive vremenske pogoje, je bolje poseči po jaknah s sintetičnim ali hibridnim polnilom, saj so te za razliko od puha odporne na vlago. Tovrstne jakne so deklarirane tudi kot outdoor jakne, ki na eno strani prepričajo s funkcionalnostjo in kakovostjo, naj drugi strani pa so tudi trendovske. Mednje sodijo tudi hibridne jakne, ki so narejene iz mešanice različnih materialov.

Kateri material izbrati?

Že res, da je puh, ki mu pravimo tudi kralj suhih pogojev, bolj topel kot sintetika – velja za najboljšega naravnega toplotnega izolatorja – pa ima svoje omejitve in v določenih scenarijih odpove. Njegov ''kriptonit'' je vlažno področje. Moker puh namreč izgubi svoje izolacijske lastnosti – izginejo zračni žepi in začne se lepiti. Za take razmere je bolj primeren sintetični material, ki ohrani svoje sposobnosti gretja tudi, če se navlaži. Če želimo imeti puh, mora biti ta impregniran ali pa moramo čez takšno bundo povezniti nepremočljivo jakno, saj živalski oz. naraven puh v teh razmerah izgubi svoje izolativne sposobnosti in je domala neuporabe, ko je moker. Na drugi strani sintetika ne absorbira skoraj nič vlage in ohranja toploto praktično v vseh pogoji.

Je boljši puh ali sintetika?

Odvisno. Sintetika, kot rečeno, ni občutljiva na vlago, greje tudi ko je vlažna oz. mokra, je cenejša alternativa od puha, se hitreje suši, ima močnejšo konstrukcijo, zato ji ne grozi, da bi npr. težak nahrbtnik odpravil njene izolacijske lastnosti. Izolacijske lastnosti puha temeljijo na zračnih žepih in če polnilo jakne obremenimo, se bodo zračni žepi na določenih mestih stisnili in posledično izgubili izolacijske sposobnosti. Bunde s sintetičnim polnilom je tudi preprosteje vzdrževati in čistiti, če pride do poškodbe, pa polnilo težje izpada. Sintetične puhovke, ki tehnično to niso, saj niso iz puha, pač pa poliestrskega vlakna – primer takšnega polnila je Primaloft, ki ga krasijo manjša teža, boljše izolacijske sposobnosti in manjša teža od druge vrste sintetike, še boljša izbira pa Primaloft Down Blend, ki ima najboljše iz obeh svetov in zapolnjuje vrzel med naravnim in sintetičnim svetom – so narejena tako, da čim bolj posnemajo puh, a imajo rahlo slabše toplotne lastnosti, saj je potrebno več poliestra za enak termoizolacijski oz. toplotni učinek. Zato ima slabše razmerje med grelnimi sposobnostmi in težo. Načeloma imajo tudi krajšo življenjsko dobo kot puh in zavzamejo večjo površino, zato pa grejejo tudi, ko je jakna mokra. Ste vedeli, je za dober kilogram puha potrebno v povprečju nabrati perje iz 50 do 60 ptičjih gnezd? Ko govorimo o puhu, je glavna prednost boljše razmerje med težo in sposobnostjo gretja ter boljša stisljivost (stisne se na manjšo površino). Puh, za razliko od sintetike, rabi več časa za sušenje, zato pa bolje diha in tudi po več stiskanjih ostane enako izolativen in ohrani obliko. Številne puhovke so obdelana z vodoodpornim tretmajem (vodoodbojnost zunanjega sloja še ne pomeni vodoodpornosti puhovke), ta pa zavira negativne učinke vlage na puh.

Kako izbrati pravo puhovko?

Puhovko oz. polnilo le-te sestavljata puh in perje. Večinoma gre za razmerjev 90/10 v korist puha, kar pa še ni dobro merilo za nakup, saj peresa lahko sčasoma dodamo, saj se med staranjem posedajo. Loft je izraz, ki opisuje zmožnost puha, da ujame določeno količino zraka v prazen prostor med delci, meri pa se v cuinih. Cuin je enota za toplotno noč (ang. Fill power), kar pomen kubični palec (= 0,0254 metra) na unčo (= 28,35 grama) in je boljše merilo kakovosti, kot razmerje med puhom in peresi. Boljše kot je razmerje, večji so zračni žepi, ki posledično zajamejo več toplega zraka in tako zagotavljajo boljšo toplotno izolacijo. Coin nam pove, kakšen delež kubičnega inča zavzame unča puha. Višja kot je številka (npr. z 800-cuin polnilnom), toplejša je in večja je teža puhovke. Ne drži pa vedno, da so jakne, ki imajo večjo toplotno moč, tudi toplejše. Že res, da je toplejša glede na težo, a morda to ne ustreza vašim potrebam, zato je lahko jakna z manjšo toplotno močjo enako ali celo toplejša, kot tista z višjo toplotno močjo. Puhovke do –10 stopinj Celzija imajo toplotno moč med  700 in 900 cuin, zares tople pa med 800 in 1.000. Te so primerne za temperatur do –20 stopinj Celzija. Najboljši sintetični materiali imajo loft okoli 420 cuinov/unčo.

Če se velik gibate v vlažnem okolju, je med opcijami tudi hibridna bunda, ki ima poleg puha – številne znamke v želji, da bi preprečile slabše izolativne lastnosti puha v mokrem, ponujajo vodoodbojni puh, ki je manj dovzeten za vodo in je ne toliko absorbira, zato še naprej nudi toploto; tehnologijo so si sposodili pri vetrovkah in nepremočljivih jaknah, uporabljena pa je na peresih – tudi nekaj sintetike (prevladuje primaloft), ki so primerne tudi za vlažna okolja, saj imajo puh samo v določenih delih (npr. središču telesa), na ramenih in rokavih pa prevladuje umetni material, ki greje tudi, ko je ta predel moker. Ta je še vedno precej boljši kot vodoobojni puh, ki daje naravni puhovki večjo vsestranskost, saj dlje zadržuje toploto kot neobdelan puh, pa vendar sintetika tu vedno zmaga. Če hodite na zahtevnejše pohode, (turno) smučate ali deskate, ledno plezate, je sintetika vsekakor boljša izbira. Če vaša smuka (ali druga zimska aktivnost) ni preveč intenzivna, pa je za suhe in ostre razmere bolj primeren naraven puh.

Cena je običajno pomemben dejavnik pri nakupu bunde oz. jakne. Odvisna je predvsem od kakovosti puha – kako odporen je le-ta, koliko puha vsebuje, kako tehnično dovršen kroj je, kako so zaščiteni bloki šiva (vsak posebej, da neposredno povezujejo notranji in zunanji del, ali vsak blok v svoji kocki, kar je boljša alternativa, saj šivi notranje in zunanje strani ne povezujejo, kar zmanjša hladne točke). Na ceno vpliva tudi uporaba zunanjega sloja (običajno iz pertexa). Tega ne potrebujemo, če nam bunda služi kot toplo oblačilo, če pa je za vse vremenske pogoje, pa je nepremočljiv zgornji sloj nuja, saj jakna obdelana z vodoodpornim tretmajem ''samo'' zavira negativne učinke vlage ne puh, ne pa v celoti preprečuje. Še ena stvar, ki jo je treba upoštevati pri nakupu bunde je kapuca. Če boste plezali v njej, naj ima tehnično kapuco, ki omogoča, da pod njo nosite čelad. Pri alpinističnih bundah je pomembno, da ima žepe nekoliko više, saj jih bomo le tako lahko koristili tudi v primeru uporabe plezalnega pasu.

Vodni stolpec

Številni proizvajalci vodotesnost svojih izdelkov označujejo z vodnim stolpcem. Za smučarske in snowboard jakne je primeren vodni stolpec do 10.000 milimetrov. Ta je uporabe za tiste, ki nameravajo izdelek uporabljati, ko ni padavin. V tem primeru še ne gre za nepremočljivost. Za ta oblačila je značilno, da bolje dihajo. Tkanine, ki imajo vodni stolpec nad 15.000 mm, zagotavljajo neprepustnost tudi v izjemno zahtevnih pogojih in ob večjih obremenitvah. Smučarske hlače s takšnim vodnim stolpcem ne bodo prepustile vode, četudi sedimo na mokri sedežnici.

Vrednosti vodnega stolpca:

0 mm do 5.000 mm: rahla zaščita pred vlago

6.000 mm do 10.000 mm: nudi suhost ob rosenju in blagem/zmernem sneženju

11.000 mm do 15.000 mm: nudi suhost ob zmernem dežju in sneženju

16.000 mm do 20.000 mm: zagotavlja suhost pri močnem dežju in mokrem snegu

20.000 mm +: zagotavlja suhost med najmočnejšimi snežnimi padavinami in nalivi