Zimske olimpijske igre: vse, kar o njih še niste vedeli

24. zimske olimpijske igre se bodo začele 4. februarja 2022 in končale 20. februarja 2022. Gostil jih bo Peking, ki bo za potrebe iger uporabil pet objektov, ki so jih koristili že za POI 2008. Tja potuje tudi 43 slovenskih olimpijcev. Vodja reprezentance je podpredsednik OKS Tomaž Barada, strokovni vodja pa bivši smučarski skakalec in olimpijec Jernej Damjan.

''Važno je sodelovati, ne zmagati'' je vsesplošno olimpijski geslo, ki pooseblja prvotno olimpijsko idejo, ne pa tudi slogan OI. Moto olimpijski iger je namreč ''Citius, Altius, Fortius'' (v prevodu ''Hitreje, višje, močneje''). Izvira iz leta 1894, predlagal pa ga je ''oče'' olimpijskih iger moderne dobe Pierre de Coubertin, ki je te besede slišal iz ust dominikanskega duhovnika Henrija Didona.

''V imenu vseh nastopajočih športnikov prisegam, da bomo na teh olimpijskih igrah spoštovali in upoštevali pravila iger, zavezujemo se športu brez uporabe dopinga in prepovedanih substanc, ter da bomo nastopili v pravem športnem duhu, za slavo športa in čast naše reprezentance,'' se glasi olimpijska prisega izpod prstov Coubertina, na katero športniki od leta 1920 prisegajo na uvodni slovesnosti.

Himna olimpijskih iger je imenovana Olimpijska oda. Glasbo je napisal Grk Spyros Samaras, besedilo pa Kostis Palamas. Prvič je odmevala že na prvih igrah v Atenah leta 1896.

Na olimpijskih igrah medaljo resda dobijo samo prvi trije športniki, a tudi mesta od četrtega do osmega so nagrajena, in sicer z diplomo, ki jo izda Mednarodni olimpijski komite (MOK).

Večina zimskih športov poteka na prostem, le štiri discipline so pod streho, in sicer curling, umetnostno drsanje, hitrostno drsanje in hokej na ledu.

Najmlajša posamična zmagovalka na zimskih olimpijskih igrah je bila tedaj komaj 15-letna Tara Lipinski (15 let in 255 dni). Mlada ameriška umetnostna drsalka je pokorila konkurenco na olimpijskih igrah v Naganu leta 1998. Najstarejši zmagovalec na ZOI je pri 55 letih postal Robin Walsh, ki je zlato medaljo v curlingu osvojil na prvih zimskih olimpijskih igrah leta 1924 v francoskem Chamonixu. Najstarejši dobitnik medalje je bil 83-letni Anders Haugen, ki je medaljo osvojil šele pol stoletja po igrah leta 1924, saj so šele leta 1974 odkrili napako pri točkovanju. V času tekmovanja tako po starosti ni izstopal.

Poletne olimpijske igre so bile sprva poimenovane igre olimpijade (olimpijada je izraz za štiriletno obdobje med zaporednimi olimpijskimi igrami). Zimske so bile kot zimske olimpijske igre poimenovane šele leto za tem, ko so potekale.

Prva temnopolta športnica, ki je na zimski olimpijadi osvojila medaljo, je bila Debra Thomas, ki je v Calgaryju leta 1988 osvojil bron v umetnostnem drsanju.

Prve olimpijske igre moderne dobe so potekal v Atenah leta 1986 – prvotno so olimpijske igre organizirali v antični Grčiji, omenjeni francoski baron pa je idejo oživel konec 19. stoletja – prve zimske olimpijske igre pa so se odvile v francoskem Chamonixu leta 1924. Na prvih zimskih olimpijskih igrah je sodelovalo le 16 narodov v 16 športnih disciplinah (sodelovalo je 258 športnikov), medtem ko se je sploh prvih iger udeležilo zgolj 14 držav, tekmovalo pa le v devetih športih. Nastopilo je 241 športnikov.

Slovenski športniki so prvič sodelovali na poletni olimpijadi leta 1912 v Stockholmu na Švedskem. Na njih je sodeloval le sabljač Rudolf Cvetko, ki je kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil bron v ekipnem tekmovanju. Slovenski športniki so prvo zimsko olimpijsko medaljo osvojili šele leta 1984 v Sarajevu, ko je srebrno medaljo v veleslalomu osvojil Jure Franko.

Olimpijski pravilnik za zimske olimpijske igre priznava vse športne discipline, ki se odvijajo na snegu ali ledu.

Prve ZOI smo lahko na televiziji spremljali leta 1968, prvič pa so izven Evrope potekale leta 1972, in sicer v japonskem Sapporu.

Do leta 1992 so tako poletne kot zimske olimpijske igre potekale v istem letu, po tem letu pa so se poletne igre izpeljale v prvem letu olimpijade, zimske pa v tretjem letu. Zaradi tega so bile zimske olimpijske igre v Lillehammerju leta 1994 organizirane samo dve leti po prejšnjih.

Prve poletne paraolimpijske igre so potekale leta 1960 v Rimu, leta 1976 pa so jim sledile tudi zimske POI. Tekmovanje je nastalo po vzoru bolnišničnih iger v angleškem Stoke Mandevillu leta 1948, pomembni prelomnica zanje pa sta bili druga svetovna vojna in rehabilitacija vojakov s poškodbami hrbtenjače. Mednarodni para(o)limpijski komite (MPK) je bil ustanovljen 22. septembra 1989 v nemškem Düsseldorfu. Slovenski športniki so se zimskih paraolimpijskih iger prvič udeležili leta 1976 v Örnsköldsviku.

Olimpijski komite Slovenije (OKS) je bil ustanovljen 15. oktobra 1991. Prve zimske olimpijske igre, na katerih so slovenski športniki nastopali pod slovensko zastavo, so februarja 1992 potekale v francoskem Albertvillu. Udeležilo se jih je 20 slovenskih športnikov in športnic. Prvi naš zastavonoša je bil smučarski skakalec Franci Petek. Ta čast je pripadla še Juretu Koširju, Primožu Peterki, Dejanu Koširju, Tadeji Brankovič, Tini Maze, Tomažu Razingarju in Vesni Fabjan. Kdo ju bo nasledil, izveste TU.

Do zdaj najuspešnejše olimpijske igre za slovenske športnike so bile zimske olimpijske igre v Sočiju leta 2014, ko so se naši športniki v domovino vrnili z osmimi odličji, tudi dvema zlatima Tine Maze.

Kandidaturo za gostitelja zimskih OI 1976 so vložili ameriški Denver, Sion (Švica), Tampere (Finska) in Vancouver (Kanada). Igre so bile dodeljene Denverju, a so zaradi 300-odstotnega porasta stroškov in pomislekov glede posledic na okolje, volivci leta 1972 na referendumu zavrnili vlogo gostiteljev. Po tem je Kolorado kmalu tudi uradno odstopil. MOK je igre ponudil Whistlerju, ki je ponudbo, prav tako zaradi političnih razlogov, zavrnil. Kot gostitelj se je ponudil Salt Lake City, toda MOK je ponudbo zavrnil in organizacijo podelil Innsbrucku.

Največji zimski olimpijski škandal sega v leto 1994, ko je igre gostil norveški Lillehammer. Šlo je za napad na ameriško drsalko Nancy Kerrigan, ki se je zgodil en mesec pred igrami, in sicer na ameriškem prvenstvu v umetnostnem drsanju. To je odločalo, kdo bo zastopal ameriške barve na omenjenih igrah. Kerriganova je bila velika favoritka za zmago, a jo je med ogrevanjem neznanec s palico udaril po kolenu. Napadalec je bil Jeff Gillooly, mož njene najhujše tekmice Tonye Harding. Ta sta s prijateljem Shawnom Eckardtom skoval zaroto, s katero bi se Tonya znebila svoje srdite tekmice. Dogodek je postal znan kot "udarec, ki so ga slišali po celem svetu". Zaokrožil je posnetek skrušene Nancy, ki se drži za desno koleno, joka in sprašuje: "Zakaj, zakaj, zakaj?" Čeprav je morala Kerriganova nastop odpovedati, so ji rojakinje odstopile mesto na olimpijskih igrah, mesto pa je na ta račun izgubila pozneje zelo uspešna drsalka Michelle Kwan. Kerriganova je v Lillehammerju osvojila srebro, Hardingova, ki ji napada niso uspeli dokazati, pa se je bila komaj osma.

Umetnostno drsanje je bilo sprva del poletnih olimpijskih iger, ki so se nekoč razpotegnile čez več mesecev. Disciplina je debitirala oktobra leta 1908 na ZOI v Londonu in se s hokejem na ledu na sceno vrnila aprila leta 1920 v belgijskem Antwerpnu. Del zimske olimpijske ''družine'' sta ti dve disciplini postali leta 1924.

Konji so sestavni del poletnih olimpijskih iger, zimskih pač ne. Izjema je bilo leto 1928, ko so na zimskih olimpijskih igrah tekmovali tudi v skijoringu, disciplini, v kateri so konji brez jahača vlekli tekmovalce na smučeh. Skijoring se nato ni več pojavil na OI, ostal pa je priljubljen zimski šport, pri katerem osebo na smučeh vleče bodisi konj, pes (v originalu) ali kar motorne sani. Tekač se poganja s palicami in smučmi, žival/sani pa z vlečenjem dodajajo na moči in hitrosti. Še en podoben primer sega v leto 1932, ko je v Lake Placidu potekalo tudi tekmovanje z vlečnimi psi. Šlo je za demonstracijski disciplini, v kateri niso podeljevali medalj.

Če so poletne olimpijske igre do zdaj bojkotirale številne države, je zimske bojkotiral le ena in sicer Tajvan leta 1980, potem ko jim je MOK prepovedal uporabo imena Republika Kitajska (Republika Kitajska tudi danes ni mednarodno priznana, otok pa si lasti leta 1949 ustanovljena Ljudska republika Kitajska, ki se ima za pravnega naslednika Republike Kitajske), da bi s tem ustregla Ljudski republiki Kitajski, ki se je na zimsko olimpijado vrnila prvič po letu 1952.

Med olimpijskimi igrami leta 1964 v Innsbrucku mati narava ni želela sodelovati. Zaradi pomanjkanja snega je na pomoč priskočila avstrijska vojska. Ta je iz okoliških hribov na prizorišča z rokami dostavila več kot 25.000 ton snega, progi za sankanje in bob pa oskrbela z 20.000 kosi ledu.

Edini olimpijec, ki je osvojil zlato medaljo tako na zimskih kot tudi poletnih olimpijskih igrah je bil Američan Eddie Eagan, ki je osvojil zlato v boksu leta 1920 v Antwerpnu, leta 1932 pa je bil član zlate bob ekipe na igrah v Lake Placidu (1932). Medalje na obeh igrah so osvojili še Norvežan Jacob Tullin Thams, Nemka Christa Luding-Rothenburger in Kanadčanka Clara Hughes. Čehinja Ester Ledecka je postala prva športnica, ki je osvojila dve zlati medalji na zimskih olimpijskih igrah v dveh različnih športih – alpskem smučanju in deskanju na snegu (Pjongčang, 2018).

Leta 1948 so ZDA na olimpijske igre v St. Moritzu poslale kar dve hokejski ekipi – profesionalce in amaterje. Dva konkurenčna organa, ameriška hokejska zveza in amaterska atletska zveza, sta namreč trdila, da ima njihova ekipa pravico zastopati ZDA. Kot kompromis je bilo moštvu amaterjev dovoljeno tekmovati, vendar se nismo smeli vmešati v boja za medalje.

Do zdaj je le ducat držav sodelovala na vseh zimskih olimpijskih igrah, in sicer Avstrija, Kanada, Finska, Francija, Velika Britanija, Madžarska, Italija, Norveška, Poljska, Švedska, Švica, Grčija in ZDA.

Zimskih olimpijskih iger do zdaj še nikoli ni gostila južna polobla.

Olimpijski krogi so se kot zaščitni znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920. Ti predstavljajo zvezo petih celin – modra Evropo, črna Afriko, rdeča Ameriko, rumena Azijo in zelena Avstralijo z Oceanijo – in srečanje športnikov celega sveta na olimpijskih igrah. Leta 1913 ga je ustvaril de Coubertin. Na OI v Antwerpnu so prvič izobesili tudi olimpijsko zastavo.

Do zdaj so največ medalj na ZOI osvojili Norvežani, in sicer 368, od tega 132 zlatih. S 305 medaljami jim sledijo ZDA (105 zlatih) in Nemci (240 medalj, od tega 92 zlatih). Slovenija je na osmih zimskih olimpijskih igrah do zdaj osvojila 17 medalj, od tega dve zlati, pet srebrnih in 10 bronastih. Skupaj je do zdaj na ZOI sodelovalo 119 držav.