Žiga Jelar: Vsakdo doživi dan, ko ne ve več, kje se ga drži glava

Širši krog ljubiteljev smučarskih skokov je na finalu svetovnega pokala v Planici leta 2018 spoznal, da ste tudi odličen harmonikar. Kar sicer ni novica za tiste, ki vas bolje poznajo. Poleg harmonike odlično igrate kitaro. Kako se je začela zgodba s harmoniko in kitaro?
Zgodba s harmoniko se je začela že zelo zgodaj. Pri dveh, morda treh letih sem z nasmeškom do ušes po televiziji opazoval koncert ansambla Slavka Avsenika. Kupili so mi plastično harmoniko in trobento, vendar me je prevzela samo harmonika. Spominjam se, da sem pri štirih letih strgal meh na harmoniki zaradi vnetega igranja ter skakanja naokoli in takrat so mi starši kupili prvo, res res majhno original harmoniko. Pri petih letih sem se začel učiti pri Janezu Fabijanu, kateremu sem še danes hvaležen, da mi je s svojo srčnostjo in širšim pogledom na glasbo pokazal tisto nekaj več, da sem vztrajal do danes.  

Kitaro pa je igral oče in je bila dolgo shranjena na podstrehi. Stara in tako velika, da nisem mogel niti priti okoli vratu z roko. Zaradi moje trme do tiste debele kitare sem se odločil, da bom nekoč tudi to znal igrati.

Pa morda igrate še kakšen inštrument?
Nekaj malega klavir in bobne.

Ste človek mnogih talentov. Je poleg glasbenega in športnega talenta še kakšen, za katerega ne vemo?
Mislim, da ne. Rad bi poudaril, da talent ni vse, poznal sem veliko talentov tako na športnem kot glasbenem področju, iz katerih na koncu zaradi nezainteresiranega pristopa in vztrajnosti ni bilo nič.

Na odru ste bili že s številnimi znanimi slovenskimi glasbeniki – občasno sodelujete s skupino Rock'n'Band, moči ste združili tudi z ansamblom Saša Avsenika in skupino Gadi. S kom bi najraje posneli duet oz. stopili na oder
Vse to drži. Zelo sem hvaležen vsakemu od naštetih, da so me vzeli in me še vzamejo s seboj na oder in da skupaj uživamo v ritmih glasbe. Vsi so skromni in vidi se, da res uživajo v tem, kar delajo, in širijo to energijo med občinstvo.

Upam, da v prihodnje združimo moči z zgoraj naštetimi, mislim, da bi lahko posneli marsikaj zanimivega.

Kar pa zadeva duete, se pustim presenetiti. Od slovenskih pevk rad poslušam Nino Pušlar in Manco Špik, ki sta res izjemni. Zagotovo bi se našla še kakšna, ki mi je ta trenutek ušla iz glave …

Opazil sem, da zelo lepo poje tudi Mikaela Shiffrin, vrhunska ameriška smučarka. Mogoče pa v prihodnosti nastane tudi kakšen športni duet.

Šport in glasba gresta z roko v roki. Mnogi športniki se s pomočjo nje dodatno motivirajo. Katera pesem pa vas spravi v ''bojno'' razpoloženje pred tekmo ali med treningi? Imate kakšno posebno ''playlisto'' za te trenutke?
Zelo rad imam rock'n'roll. Je živahen in poln energije, zato me spravi v dobro voljo in tudi sprosti s svojimi ritmi. Včasih pred tekmo rad zavrtim tudi kakšne Gade ali Dejana Vunjaka, zelo mi je všeč njihov stil glasbe.

Kmalu bo izšel vaš glasbeni prvenec. Nam lahko pred izidom zaupate več o skladbi? Za katero zvrst glasbe gre? O čem govori? Kje jo bo mogoče slišati
Skladba je nastala lani decembra, ko sem zbolel za neko bakterijo. Bil sem pri koncu z energijo in precej neprepoznaven. Hotel sem dati nekaj prijateljem in vsem, ki radi zapojejo in se poveselijo. Tako je nastala ta pop-rock praznično-prijateljska pesem.

Letos v poletnem času pa sem se jo zaradi pozitivnih odzivov odločil posneti. V res veliko pomoč mi je bil prijatelj Nejc Ušlakar, ki me je zelo lepo usmerjal in mi dal nekaj zlata vrednih napotkov. Predstavil mi je producenta Naceta Jordana, pri katerem sem snemal, in takoj smo se ujeli. Nace je posnel bas kitaro, Miha Petrovič je odigral bobne, Nejc pa kitaro.

Vsi štirje danes delujemo, kot da se poznamo že od malih nog. Hvaležen sem vsakemu posebej za tisti čas, ki smo ga prebili v studiu, saj so se fantje vživeli v skladbo in jo začutili, tako kot jo čutim jaz. Največ pa na koncu štejeta prav to prijateljstvo in dobra volja.

Okoli 6. decembra je predvidena premiera, točnega datuma zaradi videospota še ne poznam.

Upam, da bo ljudem všeč in jo bodo vzeli za svojo. Rad bi, da jo začutijo in da jo zapojemo vsi skupaj. Videospot bo naložen na YouTube, upam, da bo pesem prodrla tudi na kakšno radijsko postajo.

Prvenec bo torej pospremil videospot ...
Seveda, to se mi zdi prav tako pomemben del, čeprav še vedno menim, da tudi vrhunsko narejen videospot ne pomaga veliko, če pesem ne pritegne občinstva.

Je v skakalni karavani še kateri skakalec glasbenik kot vi?
Timi Zajc igra harmoniko, kitaro pa tudi Piotr Zyla in Maciej Kot.

Lahko v prihodnje pričakujemo še več tovrstnih izdelkov? Morda album?
Tukaj so odprta še vsa vrata. Težko bi bilo izdajati skladbo za skladbo, saj nočem, da zaradi tega trpijo smučarski skok. Najprej skoki, nato glasba.

Vprašanja okoli albuma sem že slišal, ne vem mogoče. Bilo bi zanimivo.

Kdo vas je navdušil nad skoki? Kako ste jih ''odkrili''? Ali ste kdaj razmišljali o drugem športu?
Predvsem sam. Na smučkah sem stal že pri treh letih in od takrat so mi zimski športi zelo blizu. Vedno pa je družina spremljala skoke pred malimi zasloni in mogoče je tam preskočila iskrica.

Treniral sem tudi nogomet, vendar sem se zaradi urnika treningov moral odločiti za en šport.

Če bi lahko, katero pravilo v smučarskih skokih bi spremenili in zakaj?
Ne bi omejeval širine dresov, kajti zaradi tega je bilo veliko goljufanja in iskanja lukenj. Pa tudi poškodbe so se močno povečale zaradi večjih hitrosti pri doskoku.

Kako ste zadovoljni s pripravami na novo sezono? Ste letos glede na pretekla leta kaj bistvenega spremenili? V čem ste najbolj napredovali?
Zelo sem zadovoljen s poletnim delom priprav do oktobra. Oktobra sem si poškodoval hrustanec in zgornji del golenice pri daljšem skoku v Planici na 120-metrski skakalnici. Poškodba mi je vzela mesec priprav in malo zaupanja, vendar verjamem, da bom kmalu nazaj in se lahko kosal z najboljšimi. Mislim, da predvsem v samozavesti in zaupanju svojim občutkom. Ne pustim se več voziti okoli prsta pri stvareh, za katere vem, da mi ne bodo pomagale.

Slovenski skakalci so rojeni letalci. Sami raje skačete ali ''letite''? Katera skakalnica vam je najljubša?
Obožujem letenje. Čeprav sem zaradi svoje eksplozivnosti dober tudi na manjših skakalnicah, je vseeno letenje prioriteta. Zagotovo planiška letalnica, kjer imam tudi svoj osebni rekord 230 metrov.

Imate na katero tekmo še posebej lep spomin?
Najlepši spomini so vedno iz Planice. Ko vidiš takšno množico navdušencev, ki so tja prišli zaradi tebe in moštvenih kolegov, je res neopisljivo. Vsako leto sem jim z dna srca hvaležen, da se udeležijo tega spektakla in navijajo za nas.

Na kaj ste v življenju najbolj ponosni?
Sem ponosen brat sestre, ki je otrok s posebnimi potrebami. V življenju mi je že do zdaj dala zelo veliko, in marsikatera stvar ti odpre oči.  Zelo sem bil vesel tudi komentarjev, ko so staršem omenili, da so lahko ponosni, da imajo sina, ki je vedno nasmejan in iskren. To sem si želel biti že od majhnega in vesel sem, da me tako prepoznajo.

Katera je vaša prva misel dneva in katera zadnja?
Prva misel: Pa ne že spet budilka …
Zadnja misel: Jutri popravi stvari, pri katerih danes nisi bil 100 %.

Kaj bi želeli vedeti na začetku športne kariere, pa niste vedeli?
Nič, všeč mi je, da se vsakodnevno srečujem z novimi izzivi, včasih bi mogoče odstranil kakšen kanček stresa, ampak tako je v življenju.

Kaj najbolj pogrešate, ko se sezona začne in ste veliko zdoma? Domačo ''župo'', harmoniko ali kaj drugega?
Najbolj pogrešam družino in prijatelje. Sem človek, ki je zelo rad v družbi in med dobrimi ljudmi. Veliko dam na veselje, radost, iskrene odnose in lepe spomine.

Skakalci morajo izjemno paziti na svojo težo. Je težko, ko morate vsak dan paziti na vsak gram oz. kalorije, ki jih zaužijete? Kdo skrbi za vaš jedilnik med sezono ali ste prepuščeni sami sebi in hotelski hrani?
Včasih je težko, to priznam. Sploh takrat, ko ima kakšen kolega idejo, da bi šli zvečer na en dober hamburger. Ampak z leti se navadiš, padeš v svoj ritual. Jaz sodelujem z Leonom Bedračem, ki mi je odprl obzorja in ovrgel marsikateri mit o prehrani. Zelo sem zadovoljen in upam, da bova tako delovala še naprej.

Kako si najlažje in najraje napolnite baterije?
Najlažje z dobrim spancem v domači postelji. Najraje pa v družbi svojih prijateljev, ne glede na to, kje smo.

Lahko delite z nami kakšno zanimivo oz. zabavno anekdoto iz tekmovanja? Kaj je najbolj nenavadna stvar, ki se vam je pripetila v karieri?
V lanski sezoni mi je spodrsnilo na ledu, in ker me je odneslo, me je skoraj povozil še trener. Poškodoval sem si ramo in udaril v koleno ter obležal nepremično dve minuti na tleh. Nato pa sem čez dva dni na tekmi pokazal svoje najboljše skoke do takrat v tisti sezoni.

Kaj pa si obetate od sezone 2019/20?
Rad bi se čimprej vrnil v svetovni pokal. Šele tam nekako zaživim in vidim velik izziv pred seboj. Sam veliko bolj delujem pod pritiskom tekme kot na normalnem treningu. Iztisnem še tisto nekaj več.

Komu pripisujete največ možnosti za osvojitev velikega kristalnega globusa
Težko vprašanje. Težko komentiram, kajti prva tekma se še ni odvila, in ne vem, kako so fantje pripravljeni.

Imate pred tekmo poseben ritual?
Po navadi se malo odmaknem in zaplavam v ritmih glasbe.

S čim si poleg glasbe najraje krajšate čas?
V poletnem času rad odigram nogomet, kolesarim. Pozimi pa naredim kaj za študij, se dobim s prijatelji …

Katere športe najraje spremljate in za koga stiskate pesti?
Spremljal nogomet, kolesarstvo, smučanje, odbojko, biatlon in še marsikaj. Vedno bom navijal za naše, ne glede na to, ali jim uspeva ali ne. Vsak je zelo veliko vložil v to, da je prišel do tam, kjer je, in to šteje zelo veliko.

Kako vam uspe kombinirati šport, študij in glasbo?
Glasbo imam zato, da se sprostim od stresa in napornih treningov. Študij pa imam ravno zato, da ne zaspim pri izobrazbi. Vsakdo doživi dan, ko ne ve več, kje se ga drži glava, ampak to je del vsakdana. Če si discipliniran in si razporediš stvari, je mogoče marsikaj. Sam z vsem tem delujem že od petega leta in še vedno imam čas za prijatelje.

Ste strogi do sebe?
Ja, sem. Včasih preveč in mogoče zaradi tega pričakujem, da bodo tudi drugi tako dosledni, vendar se po navadi hitro malo ustavim in razložim, da smo si vendarle med seboj precej drugačni. Zgodijo se  tudi okoliščine, ko bi bil rad večji flegmatik.

S katerim slovenskim skakalcem preživite največ časa?
Mislim, da s Semetom (Anže Semenič). Oba sva rada v dobri družbi, imava isti okus za glasbo in vedno iščeva dobro voljo. Tudi pritožujeva se po navadi nad podobnimi težavami.

Najboljši nasvet, ki ste ga prejeli v življenju?
Od staršev: ''Ne oziraj se, kaj počnejo drugi, čeprav jim v tem trenutku uspeva. Sledi svojim sanjam, trdo delaj in na dolgi rok se vse poplača.''

Kaj pa najboljši nasvet, ki vam ga je podelil Robert Kranjec, ki je bil nekoč tudi vaš idol?
Ko sem šel prvič na letalnico, mi je dal napotke, kako se dobro znajti v zraku. Letalnica je zelo specifična in drugačna od normalnih. Takoj prvi polet sem imel samo to v glavi in že pri prvem poletu sem dosegel 214 meotrv. To idejo imam še danes v glavi in sem mu zelo hvaležen, da mi je pomagal pri začetkih letenja. Se pa še danes veliko pogovarjava okoli faze letenja.

Kako se bo v reprezentanci poznala odsotnost Letečega Kranjca, ki vendarle ostaja del smučarskih skokov?
Še vedno smo skupaj, kajti za nas šiva drese, zato smo vseeno veliko v kontaktu. Je pa res, da bom pogrešal njegove šale v hotelih in tisto trmo, zaradi katere sva se včasih grdo pogledala. Nikoli pa nisva bila v bojih - še danes sva v zelo dobrih odnosih.

Če ne bi bil smučarski skakalec, bi bil ...
... animator otrok.