Dirka po Franciji: žebljički, podkupovanje in vse ostalo, kar niste vedeli o Touru

V današnjih časih Tour šteje 21 etap, vmes pa imajo kolesarji dva prosta dneva. Letošnja je že 106. izvedba francoske pentlje. Na njej sodeluje kar 4.500 ljudi, kamor sodijo organizatorji, mediji, dobavitelji, poslovni partnerji in seveda ekipe. K temu je treba dodati še okoli 29.000 policistov in gasilcev, ki bodo tri tedne skrbeli za varnost. Organizator ob trasi pričakuje med 10 in 12 milijoni gledalcev, po televiziji pa naj bi si jo ogledalo okoli 3,5 milijarde ljudi, kolikor je sicer povprečje. Slika bo šla v 190 držav, v živo pa jo bo prenašalo kar 60 televizijskih postaj. Akreditiranih je 2.000 novinarjev. Vsaj 10 kamer bo na motorjih, tri pa na helikopterjih. Spremljevalna karavana šteje 180 tovornjakov.

Kolesarji bodo morali premagati 3.479,3 kilometra, na startu prve etape pa bo 176 kolesarjev, ki zastopajo barve 22 ekip, in sicer vseh 18 WorldTour ekip in štiri nižjega ranga, ki so dobile povabilo organizatorja. To so Arkéa-Samsic, Cofidis Solutions Crédits, Total-Direct Énergie in Wanty-Groupe Gobert. Najdaljša etapa je dolga 230 km, najkrajša pa skoraj enkrat manj – 117 km. Tokrat sta na sporedu dva kronometra, moštveni in posamični, sedem etap je ravninskih, prav toliko gorskih in pet razgibanih. Kolesarji bodo osvojili 30 vrhov različnih kategorij, najvišji točka pa je 2.770 metrov visok prelaz Col de l'Iseran. Karavana bo na pot krenila v Belgiji, saj letos mineva 50 let od prve zmage legendarnega Eddyja Merckxa. Po prihodu v Francijo bo trasa potekala v nasprotni smeri urinega kazalca, kar pomeni, da bodo kolesarji sprva opravili s Pireneji in nato še z Alpami.

Po besedah direktorja dirke, Christiana Prudhomma, gre za ''najvišji Tour v zgodovini''. Pet gorskih ciljev bo na več kot 2000 metrih nadmorske višine, 30 kategoriziranih klancev pa je prav tako rekord. Največ skupnih zmag – pet – na Touru imajo Jacques Anquetil (1957, 1961, 1962, 1963, 1964), Eddy Merckx (1969, 1970, 1971, 1972, 1974), Bernard Hinault (1978, 1979, 1981, 1982, 1985) in Miguel Indurain (1991, 1992, 1993, 1994, 1995). Lance Armstrong jih je vpisal sedem, a so po dopinškem škandalu vse njegove dosežke izbrisali.

Slovito in najbolj čislano majico v svetu kolesarstva, to je rumeno majico (Maillot Jaune), ki jo nosi skupno vodilni kolesar na dirki, so organizatorji prvič podelili leta 1919, rumene barve pa je bila zato, ker je bila na rumenem papirju tiskana tudi revija L'Auto. Podobno je ozadje rožnate majice (Maglia Rosa) z Dirke po Italiji, ki sta jo letos nosila tudi Primož Roglič in Jan Polanc. Prvi Giro je namreč izpeljal športni časnik La Gazzeta Dello Sport, ki je natisnjen na roza papir.

Najhitrejši Tour v zgodovini je bil v dobi Lancea Armstronga. Američan je 3592,5 kilometra prevozil v 86 urah 15 minutah in 2 sekundah, kar pomeni, da je bila njegova povprečna hitrost kar 41,7 km/h. Najhitrejša etapa je bila etapa od Lavala do Bloisa leta 1999, ki jo je dobil sloviti italijanski sprinter Mario Cipollini. Ta je imel na cilju povprečno hitrost 50,4 km/h. Najhitreje je kronometer odpeljal Rohan Dennis, ki je leta 2015 13,8-kilometrsko traso prevozil s povprečno hitrostjo 55,45 km/h.

Najpočasnejši Tour je bil leta 1919. Zmagovalec, Belgijec Firmin Lambot, je imel na koncu dirke povprečno hitrost ''zgolj'' 24,1 km/h. A to so bili povsem drugi časi, ko so bila kolesa svetlobna leta za današnjimi, da ne omenjamo, da so kolesarji vozili precej daljše etape, okoli vratu pa prenašali plašče ipd., saj spremljevalnih vozil tedaj še ni bilo.

Najdaljša trasa je trasa iz leta 1926, ki je bila dolga kar 5.745 km, na sporedu pa je bilo 17 etap, od tega je bila najdaljša – od Metza do Dunkerqueja – dolga kar 433 km. K sreči je bila ravninska.

Goljufanje v kolesarstvu ni novodoben ''izum'' in sega precej pred afero Festina in početje Teksašana. Z vsemi žavbami je bil namazan že prvi zmagovalec Toura, Maurice Garin, ki je slavil tudi leto kasneje, leta 1904, a so mu to zmago odvzeli, saj je goljufal. Takrat seveda ni šlo za doping, pač pa so se kolesarji posluževali drugačnih, bolj primitivnih metod. Ob pomanjkanju kamer in ljudi, ki bi jih imeli stalno na očesu, so kolesarji del trase opravili z vlakom, se držali za motocikel, sabotirali rivale, tudi z metanjem žebljičkov na traso. Poleg Garina so zbrisali rezultate še osmim drugim kolesarjem. ''Bojim se, da bo druga izvedba tudi zadnja,'' je bil nad početjem razočaran Desgrange. A dirka je preživela in z leti postajala zgolj močnejša. Sicer pa tudi prva zmaga Garina ni čista, saj je uničil kolo glavnega tekmeca in ga podkupil za molk.

Največ startov – 18 – na Dirki po Franciji ima domači matador Sylvain Chavanel. Francoz dvakrat ni prišel do cilja in si rekord po številu prihodov na Elizejske poljane deli z Nizozemcem Joopom Zoetemelkom. Oba je premagal zvesti Armstrongov pomočnik George Hincapie, a mu je dopinška afera dodobra skazila statistiko. Največ etapnih zmag ima ''Kanibal'' Mercx, ki je bil prvi na cilju kar 34-krat. Sledi mu še aktivni 34-letni Britanec Mark Cavendish, ki pa letos po 12 letih ni bil uvrščen v ekipo za boj na kolesarski dirki vseh dirk. Mercx prav tako drži rekord po številu dni v rumeni majici, in sicer jo je na svojih plečih nosil kar 96 dni. Najuspešnejša država je država gostiteljica, ki ima na svojem računu kar 702 zmag, a zadnja skupna zmaga ima že dolgo brado. Nazadnje je za Francijo slavil Bernard Hinault davnega leta 1985.

Najmanjša razlika med prvo- in drugouvrščenim je znašala 8 sekund, in sicer med Američanom Gregom LeMondom in Francozom Laurentom Fignonom. Pisalo se je leto 1989. Francoz je pred zadnjo etapo – kronometrom – vodil za 50 sekund, a je Američanu ob uporabi aerodinamičnega krmila in čelade uspelo dobiti ves čas nazaj in dodati še osem zaloge za sladko zmago. Mnogi menijo, da je bil Fignonov konjski rep kriv, da mu je zmaga spolzela iz rok. Na drugi strani je bila največja razlika med prvim in drugim zabeležena leta 1903, ko je Garin pred Lucienom Pothierom slavil s kar 2 urama 49 minutami in 45 sekundami prednosti.

Najstarejši skupni zmagovalec Toura je že omenjeni Lambot, ki je leta 1922 slavil star 36 let. Najstarejši skupni zmagovalec ne eni izmed treh največjih kolesarskih dirk je sicer Američan Chris Horner, ki je leta 2013 špansko Vuelto dobil star 41 let. Najmlajši zmagovalec je z 19 leti Henri Comet, ki je bil na dirki leta 1904 sicer osmi, a se je po vseh diskvalifikacijah na koncu znašel na samem vrhu. Zadnja ženska izvedba dirke po Franciji sega v leto 2009, ko je slavila Britanka Emma Pooley.