Vodič za nakup kolesa: pred nakupom si nujno odgovorite na ta vprašanja

Kolesarska krajina je res bogata in med množico koles se je težko odločiti, kateri je pravi za vas. Ste se odločili, da boste kupili novo kolo, pa ne veste katerega izbrati? Gorsko, treking, cestno ali gravel? Marsikdo pri nabavi prednost daje videzu in znamki, ko pa bi moral pomembnejšim kriterijem, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Odgovorite si na naslednje vprašanja in postalo vam bo jasno, katero kolo za rekreacijo oz. prosti čas je prava izbira za vas.

Kje se boste z njim vozili?

Najprej si je treba odgovoriti na povsem osnovno vprašanje. Po kakšnem terenu se boste pretežno vozili. Šele ko ugotovite, da je to bodisi asfalt, bodisi brezpotja, bodisi kombinacija obojega, greste lahko naprej.

Brezpotja, gorske in gozdne poti

50 odtenkov gorskega kolesa

Za obvladovanje brezpotij, gorskih oziroma gozdnih poti so najbolj primerna gorska kolesa, ki zavoljo širokih zračnic, vzmetenja in odzivnosti nudijo nadzor in stabilnost. A gorska kolesa so danes zelo širok pojem, v grobem pa jih delimo na kolesa s trdim zadnjim delom (hardtail) in polnovzmetena kolesa, ki imajo blažilce spredaj in zadaj in jih naprej delimo na kopico podzvrsti: all-mountain kolesa (za vse terene ter spuste po skalnatih poteh), enduro (za udobne vzpone in drzne spuste), freeride oz. downhill (za adrenalinske spuste visokih hitrosti) in cross country a.k.a. XC (za hitre vzpone in drvenje po brezpotjih), ki se med seboj razlikujejo predvsem po geometriji in hodu amortizerjev, ki določajo končno namembnost kolesa. Posebna zvrst so ženska gorska kolesa, ki so prilagojena ženski anatomiji (spuščena geometrija; krajšo zgornjo cev, nekoliko ožje krmilo in prilagojen sedež).

Električar – e-kolo za podaljšan užitek

V ta paket sodijo tudi električna gorska kolesa, ki so pravi prodajni hit. Gre za mehansko nadgradnjo kolesa in nadgradnja naših sposobnosti. S temi kolesi boste premagovali tudi klance, ki bi jih z lastno močjo težko prekolesarili. Pomoč vam ponudijo takrat, ko jo potrebujete. Mnenja o teh kolesih so med pravovernimi kolesarji deljena, a če imate kolo predvsem za zabavo in užitek, se je nesmiselno spraševati ali gre za ''goljufanje'', ker vam pomaga elektromotor, ali ne. Električno kolo nudi več načinov vožnje in vam lahko pomaga samo takrat, ko to potrebujete. Seveda pa morate zaradi baterije in dodatne opreme računati na večjo težo kolesa. Z njimi se ne boste mogli udeležiti vaških dirk, zato pa boste lahko prekolesarili precej več, kot ste sposobni. Z njimi nedosegljivi hribi in razdalje kar naenkrat postanejo dosegljivi. Kondicija gor ali dol.

Gravel – ''cestak'' za makadam

Kot da raznovrstno med gorskimi kolesi ne bi bila že dovolj velika, so se družini MTB-jev priključila še gravel kolesa. Še do nedavnega smo gorska kolesa prepoznali na daleč, z gravel kolesi pa so  makadamske in gozdne ceste začela zavzemati kolesa, ki spominjajo na cestna kolesa. Gravel kolesa si dedno zasnovo delijo s ciklokros kolesi, ki pa so za razliko od gravel koles tekmovalno naravnana; glavna razlika med njima je v geometriji in širini vilic, ciklokros kolesa pa tudi niso optimalna za vzpone. Zavoljo karakteristik in širših plaščev so gravel kolesa namenjena vožnji po makadamskih poteh in urejenih gozdnih poteh ter nezahtevnih ''singlcah''. Gravel je torej izpeljanka iz cestnega kolesa prilagojen za vožnjo po makadamu, zato je podobno kot treking primeren za vse vrste terenov.

Mešano na žaru

Treking kolesa – dvoživke

Treking kolo je po videzu podobno gorskemu kolesu, v resnici pa je mešanica gorskega in cestnega kolesa, ki stoji na 28-palčnih kolesih. Je najbolj vsestranska vrsta kolesa. Primerno je za daljša potovanja in vožnjo po podeželskih poteh, urejenih gozdnih poteh, makadamu in asfaltu. Od gorskega kolesa se razlikuje po višjem težišču in krajšem okvirju, kar nudi več udobja med vožnjo. Geometrija okvirja je v službi udobnosti in nudi komfort tako na krajših, kot daljših vožnjah. Treking je hitrejši od ''gorca'', saj ima ožje zračnice z manj profila gume – te so ozke in gladke, a še vedno dovolj grobega profila, da nudijo oprijem na asfaltu, kot makadamu. Ne gre za tekmovalno vrsto kolesa, kot pri gorskih in cestnih kolesih. Drža je zato pokončna, kar je udobno za vrat, ramena, roke in hrbtenico. Treking kolo lahko služi tudi kot mestno ali potovalno kolo, saj ga lahko dopolnimo z vso mestno oz. potovalno opremo (nosilci, blatniki, luči itd.). Tako kot električnega ''gorca'', si lahko omislite tudi električno treking kolo.

Asfalt, asfalt in še enkrat asfalt

Cestna kolesa/specialke – formula ena med kolesi

Cestna kolesa (tudi cestak) so namenjena izključno vožnji po asfaltnih površinah. Prepoznate jih po ozkih zračnicah – pnevmatike so široke med 18 in 25 milimetrov in napolnjene z visokim pritiskom – krmilih v obliki rogov (za aerodinamično držo) in nizki teži. Zavoljo karakteristik v primerjavi z gorskimi in mestnimi kolesi za obračanje pedal porabite precej manj moči. Pri nakupu cestnega kolesa je ključna velikost okvirja, ki močno vpliva na položaj telesa, težišče in vozne lastnosti, kar ima za posledico udobje med vožnjo, na pravo dimenzijo okvirja pa ne vpliva le naša višina, ampak tudi dolžina rok, širina ramen, medenice ipd. Cestna kolesa so za tiste, ki jim je pomembno število prekolesarjenih kilometrov in hitrost.

Katero velikost okvirja izbrati?

Ko veste, katero vrsto kolesa boste kupili, je drugi najbolj pomemben kriterij velikost okvirja, zaradi česar bo vaše telo ne le bolj sproščeno in vožnja bolj preprosta, ampak boste tudi na pedala prenesli več moči. Neustrezna velikost okvirja pomeni neučinkovito vožnjo. Na spletu je veliko tabel, ki vam bodo pomagale izbrati pravo velikost, najpomembnejšo vlogo pri tem pa igra dolžina našega razkoraka, ki jo morate pred nakupom izmeriti. To storite sami in sicer tako, da se oblečete v kolesarske hlače, se v nogavicah ali bosi s hrbtom prislonite ob zid, med nogi pokončno vstavite knjigo (hrbtna stran navzgor), da se dotika spolovil, pomočnik pa naj izmeri razdaljo od tal do vrha knjige. Dobljena številka je dolžina vašega razkoraka, ki jo pomnožite s faktorjem 0,663. S tem dobite velikost okvirja, ki jo morate izbrati pri nakupu treking in cestnega kolesa, če se odločate za nakup gorskega kola, pa od dobljenega rezultate odštejte 10-12 centimetrov.

Z dolžino razkoraka lahko določite tudi višino sedeža in sicer da višino razkoraka pomnožite s faktorjem 0,886. Dobljena razdalja je razdalja merjena med vrhom sedeža in sredino gonilnega ležaja. Pravo višino sedeža lahko izmerite tudi preprosteje in sicer tako, da se usedete na kolo in obrnete pedalo, da je ta na najnižji točki. Višino sedeža nastavite tako, da je noga s peto na pedalu povsem iztegnjena. To meritev opravljajte z obutvijo, s katero boste kolesarili.

Nekatere znamke velikost okvirjev navajajo v inčih (npr. 16'', 18''), mnogi pa uporabljajo klasično poimenovanje z oznakami S, M, L in X (z dodatki).

Katero velikost obročev izbrati?

Dolgo časa je bila edina velikost obročev oz. plaščev gorskih koles 26 palcev – širina in velikost plaščev se pri ''gorcih'' meri v colah oz. palcih, saj gorsko kolesarstvo izhaja iz Kanada, kjer imajo imperialne enote – danes pa sta na voljo še 27,5 palca in 29 palcev (na voljo sta tudi različici 27,5+ in 29+, ki imata širše obroče za obavtnejše pnevmatike). Bolj kot sama velikost, je pomembna širina plašča in sicer se za kros uporablja širina med 1,9 in 2,25 palca, za vsegorska (all-mountain trail kolesa 2,2 in 2,4 palca, za enduro in spuste pa do 2,5 palca. Obstajajo še širši plašči in sicer za 26-palčni fatbike (tudi bajsi oz. tolsto kolo), katerih širina je med 3,8 in 5 palci. Poleg širine in velikost se plašči razlikujejo tudi po tekalni površini. Če je manj gosto posejana, nudi manj oprijema, zato pa ima manjši kotalni upor –to je sila, ki upočasnjuje vrtenje kolesa po podlagi; s kolesom, ki ima večji kotalni upor za isto pot porabimo več energije – in obratno. Čepki na bokih nudijo bočni oprijem in večji stabilnost.

Pri cestnih kolesih – večina ima obute 622-milimetrske plašče – se širina meri v milimetrih (metrični sistem), najbolj standardne širine plaščev pa so 23, 25 in 28 milimetrov. Optimalna širina – to pomeni najboljše razmerje med udobjem in nizkim kotalnim uporom – je 25 milimetrov, kar je skoraj en palec (2,54 cm).

Koliko prestav mora imeti kolo?

Za povprečnega rekreativca je najbolj primerna tripla (trojni zobnik na gonilki) oz. kompaktna gonilka z verižnikoma 50 x 34 (število zob), ki je standard in nudi največ svobode – omogoča hitro in počasno vožnjo, kot vožnjo v klanec in po ravnini. Klasična gonilka ima verižnik 53 x 39, ki pa je namenjena resnim rekreativcem in profesionalnim kolesarjem. Nekatere specialke, pretežno pa gorska koles, imajo omenjeno triplo, torej trojni verižnik 52 x 39 x 30, ki tudi slabše pripravljenim rekreativcem omogoča premagovanje strmih klancev. Kar se tiče kasete – zadnji zobniki oz. prestave na zadnjem kolesu – je danes standardna 11-redna kaseta za 22 prestav. Pred tem je bila standard 10-redna. Najmanjša kaseta ima 11, največja pa 32 zob. Na voljo so tudi razmerja 11 x 23, 11 x 28 in 11 x 30. 11 x 23 priporočamo samo resnim rekreativcem. Kombiniranje nam omogoča izbiro optimalnega prestavnega razmerja za dobro kadenco, ki je med 90 in 100, kar v praksi pomeni, da v minut ena noga naredi toliko obratov.

Koliko kilometrov nameravate naredili na sezono?

Pogosto ne vemo, koliko denarja moramo odšteti za kolo. Pri tem si lahko pomagate s podatkom, koliko kilometrov boste prevozili v eni sezoni. Na podlagi tega se boste lažje odločili v katerem cenovnem rangu iskati kolo. Glavno pravilo pri izbiri razreda opreme je namreč končni namen. Pri opremi naj vas ne zavede zadnji menjalnik, ki je kot po pravilu najvišjega razreda, kar je premetena marketinška poteza, saj je ostala oprema lahko precej slabša. Vsa kolesa solidne kakovosti imajo običajno enoten razred opreme.  Poleg opreme je tu tudi dilema, predvsem pri specialkah – naj bo okvir iz karbona, kar je te dni najmodernejše, iz aluminija, ki je najcenejši material, iz titana, ki je na vrhu piramide ali iz jekla, ki je najbolj tradicionalen material.  Vsak ima svoje odlike. Karbon krasi nizka teža, kar drži tudi za aluminij, ki je hrati zelo odziven in trden, žal pa je njegova življenjska doba relativno kratka (beri cca. 10 let; v tem času se raztegne). Od obeh večjo kvaliteto vožnje nudi jeklo, še neprimerljivo večjo pa titan, ki je poleg karbona najdražja izbira.