Sašo Bertoncelj: 'Tako je, če želiš biti najboljši, takšna je druga realnost'

Kdaj se je v tebi prebudila strast do gimnastike in kaj točno je prižgalo ta plamen?

Hmm, dobro vprašanje. Kaj pa vem, se mi zdi, da se je to pri meni zgodilo počasi, s časom. Ker ko v nekaj vlagaš toliko časa, energije, truda, vmes nimaš časa razmišljati o takih stvareh (smeh).

Si vrhunski športnik, v svoji karieri si dosegel zavidljive rezultate, 32-krat si stal na stopničkah svetovnega pokala, devetkrat si domov prinesel zlato medaljo. Katere osebnostne lastnosti so ti pri tem pomagale?

Definitivno je najpomembnejša moja vztrajnost, delavnost. Mojo moto je, da z delom lahko dosežeš vse. Mislim, da s tem povem vse.

Na teden opravim 10 treningov, v povprečju je trening dolg nekje okoli dve uri. Včasih sem lahko treniral tudi več, ampak včasih sem bil tudi mlajši (smeh). Poleg vaj na konju, ki so najpomembnejše zaradi specifike treninga, naredim tudi ogromno tako splošnih vaj za moč kot tudi specialnih vaj za moč. Za svoj blog sem nekoč preštel, koliko različnih ponovitev vaj za moč sem naredil. In samo za zanimivost, v dvomesečnem pripravljalnem obdobju sem naredil 4130 zgibov, 1730 sklec in še bi lahko našteval.

Z intenzivnimi treningi pridejo tudi bolečine in poškodbe. Kaj vse si doživel in preživel?

Ja, brez tega v vrhunskem športu na žalost ne gre. Ne glede na vse sem imel kar srečo s poškodbami v svoji karieri. Poleg zvinov in izpahov, ki jih ne štejem za resnejše težave, sem si natrgal vezi v levem zapestju, ampak najresnejše težave imam pa v zadnjih letih s komolci. Oba komolca sta kar dotrajana. V obeh imam ali strgane ali natrgane vezi, veliko obrabo hrustanca, ter prosto plavajoče koščke kosti ali hrustanca, ki včasih malo ovirajo, dražijo vezi. Jah, tako to je, če želiš biti najboljši, takšna je druga realnost.

Kako skrbiš za regeneracijo telesa po treningih in koliko počitka si sploh lahko privoščiš ob dveh majhnih otrokih?

Dva fanta, polna energije, kar odščipneta nekaj časa, namenjenega regeneraciji, ja (smeh). Je pa res, da sva se z Nino kar dobro organizirala, tako da zadeve kar dobro tečejo, za kar se moram zahvaliti predvsem njej, ki prevzame kar velik del bremena, ko jaz rabim počitek. Drugače je pa seveda zelo pomembna pri regeneraciji, kolikor se da, redna masaža, urejena prehrana, ter dovolj spanca, s katerim se pa vsi malo borimo (smeh).

 
Zaradi treningov imaš tudi zavidljivo fizionomijo. Je to, poleg vseh tvojih ostalih kvalitet, nek dodaten plus, s čimer si morda osvojil svojo lepo ženo?

Uf, ja, upam, da ja, čeprav tudi upam, da to ni edina stvar, ki ji je všeč na meni, ker ko bom zaključil kariero, bom tako postavo težko vzdrževal (smeh). Recimo, da je to poklicna deformacija, za katero sem vesel, da spada k našemu športu (smeh).

Hrana je pomembna za zdravje vsakega izmed nas. S kakšnim jedilnikom pa krepiš svoje telo, oziroma kakšne so zapovedi športnih nutricionistov?

Hrana je izredno pomembna, ampak po mojem mnenju veliko ljudi pri tem čisto preveč komplicira. Sam sem mnenja, da je treba jesti vse, od mesa, sadja, zelenjave, do sladic, ampak vse v pravi meri in ob pravem času. Z nobenim živilom ne smemo pretiravati. Tako da uživajte v hrani, ampak po pameti.

Lani januarja je Mednarodna gimnastična zveza po desetletju, odkar si jo prvič prikazal, v pravilnik končno uvrstila prvino bertoncelj. Po tvojem mnenju je element žal premalo ovrednoten, a kljub temu - si četrti slovenski telovadec, ki se lahko pohvali s takšnim dosežkom. Ali si obetaš, da boš prvi med njimi z dvema prvinama?

Končno, je prvo kar mi pade na pamet. Včasih res ne vem, zakaj pri naši mednarodni federaciji nekatere stvari tako dolgo trajajo. Zahvaliti se moram svojemu trenerju Sebastijanu Piletiču za ves trud, ki ga je vsa leta namenjal, da je uspel zadevo pripeljati do konca. Glede dveh prvin sem pa že prepozen, me je prehitel Aljaž Pegan, ki ima eno prvino na drogu ter eno na bradlji. Saj je v redu, bo ena dovolj.

Če se ne bi mogel ukvarjati s športom, za kateri poklic bi se odločil?

Kaj pa vem, toliko let nazaj, bi verjetno rekel, da bom profesor športne vzgoje, zdaj pa nisem več tako prepričan. Študiram še v to smer, zanima pa me tudi marketing, ki mu bom tudi namenil nekaj študijskih let. Tako da bomo videli, kam me bo pot zanesla na koncu.

Brez takšnih ali drugačnih oblik rekreacij pa verjetno ne bi šlo. Zakaj je po tvojem mnenju gibanje tako zelo pomembno za človeka?

Absolutno brez miganja ne bi bilo mojega dneva. Mislim, da bi me Nina že nekam poslala, ker bi bil siten zaradi preveč energije, če se ne bi z nečim zamotil (smeh). Mislim, da je gibanje izrednega pomena, najsibo za splošno zdravje, ali pa za poklic, ki ga nekdo opravlja. Oseba v dobri kondiciji, ki se rekreativno ukvarja s katerimkoli športom, je zagotovo uspešnejša v svojem poklicu, kot nekdo, ki zanemarja svoje zdravje.