Od Rogliča do Jordana: športne dvoživke, ki jim ni para

Primož Roglič te dni blesti na dirki po Italiji, kjer se tako tekmeci kot mediji ne morejo načuditi njegovi moči. Kisovčan je bil še nedolgo nazaj v družbi smučarskih skakalcev, danes pa največja kolesarska imena nanj gledajo s strahospoštovanjem.

Danes uspešni profesionalni kolesar se je proslavil tudi v skokih. Nekdanji član skakalnega kluba SSK Kisovec je namreč v ekipni konkurenci na svetovnem mladinskem prvenstvu leta 2007 osvojil zlato, srebro pa leta 2006 v Kranju. Med posamezniki se je veselil dveh zmag v kontinentalnem pokalu, in sicer leta 2006 v domači Planici ter leta 2007 v Westbyju. Istega leta je tudi grozovito padel na planiški velikanki (glej spodaj). Skakalne smuči je v kot postavil leta 2012 in hitro presedlal na kolo. Med letoma 2013 in 2015 je bil član novomeške kolesarske ekipe Adria Mobil, leta 2016 pa je prestopil v vrste nizozemske Ekipe Jumbo Visma, s katero ima pogodbo do leta 2020.

Med Slovenci, ki so se preizkusili v dveh športnih na najvišji ravni, sta tudi Iztok Čop in Goran Jurak.

Jurak je kariero začel v bazenu kot plavalec in se proslavil z naslovi državnega prvaka na 50 in 100 metrov prosto v prav vseh kategorijah. Kasneje je zaplaval v profesionalne košarkarske vode. V slovensko plavalno zgodovino bo za vedno zapisan kot prvi Slovenec, ki je preplaval 100 m prosto v času pod 50 sekundami. V hrbet ga je tedaj gledal celo vrstnik Peter Mankoč, ki je bil njegov najhujši konkurent na kratkih progah. ''Dokler sem bil aktiven, je bil vedno za mano, nato pa je podrl vse moje mejnike,'' se tistih časov spominja Jurak. Prelomni čas je postavil leta 1996, ko je bil član celjskega plavalnega kluba Neptun, istočasno pa je že igral košarko pri košarkarskem klubu Celje. Na koncu je prevladala ljubezen do košarke, v kateri je kot aktivni igralec vztrajal vse do leta 2016. V svoji karieri je igral za klube, kot so Pivovarna Laško, Union Olimpija, Olympiacos, Bologna in Žalgiris. Članski dres s slovenskim grbom je oblekel 32-krat.

Iztok Čop je legendarni veslač, ki se je okitil tako s posamičnim kot ekipnim zlatom. V dvojnem dvojcu je v paru z Luko Špikom postal olimpijski in svetovni prvak, med enojci pa si je naslov svetovnega prvaka priveslal leta 1995. Z Denisom Žvegljem je na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992 s tretjim mestom osvojil prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo. V zimskem času je formo rad pilil s smučarskim tekom in želel v tej disciplini nastopiti tudi na zimskih olimpijskih igrah 2006 v Torinu. Želja se mu kljub piljenju forme in tehnike ni uresničila, saj v smučini ni bil konkurenčen najboljšim.

Med Slovenci, ki so nastopili tako na zimskih kot poletnih olimpijskih igrah, je bil Igor Radin. Ta je nastopal kot hokejist in veslač. Leta 1960 je v Rimu veslal v jugoslovanskem četvercu, štiri leta kasneje pa je bil v Innsbrucku član jugoslovanske hokejske reprezentance.

Med najbolj slavnimi športnimi dvoživkami sta po mnenju mnogih najboljši košarkar vseh časov, Američan Michael Jordan, in najboljši šprinter vseh časov, Jamajčan Usain Bolt.

Legendarni košarkar se je leta 1993 nepričakovano upokojil in se s košarkarskih parketov preselil na zelenice, kjer se je preizkusil v baseballu. Tega je izkusil že za časa šolanja na srednji šoli Emsley A. Laney High School. K začasnemu slovesu od košarke je poleg naveličanosti in utrujenosti prispeval tudi umor njegovega očeta 23. junija 1993. Kot je izdal kasneje, je o slovesu od košarke razmišljal že leta 1992. Športno kariero je tako nadaljeval pri MLB klubu Chicago White Sox, s čimer je sledil sanjam pokojnega očeta, ki ga je vedno videl v vlogi igralca v poklicni ligi baseballa.

Ekipa je imela istega lastnika kot Chicago Bullsi, kamor se je Jordan vrnil v sezoni 1993/94 in z Biki nanizal nove uspehe, potem ko se v baseballu ni proslavil. Odigral je le 127 tekem, njegova statistika pa je bila daleč od tiste v košarki. Leta 1999 se je še drugič košarkarsko upokojil, dokončno pa je košarkarsko pot sklenil leta 2003. V zatonu svoje kariere je nosil dres Washington Wizardsov, kjer je čaral dve sezoni (2001–2003).

Podobno kot Jordan je imel tudi najhitrejši Zemljan, ''jamajška strela'' Usain Bolt, željo, da bi se proslavil tudi v drugem športu, a tudi ta zgodba se ni izšla po željah. Potem ko je Bolt avgusta 2017 šprintarice obesil na klin, je obul kopačke, a se na zelenici ni znašel tako dobro kot na atletskih stezah. Treniral je z dortmundsko Borussio, postal član avstralskega prvoligaša Central Coast Mariners, ki ga pa je hitro zapustil, saj se ni uspel dogovoriti za profesionalno pogodbo. Njegova velika želja je bil Machester United (za Rdeče vrage je zaigral na dobrodelni tekmi), na koncu pa je imel na mizi ponudbo malteškega kluba iz Valette, ki pa jo je 11-kratni svetovni in 8-kratni olimpijski prvak zavrnil. Ob dokončnem športnem slovesu je dejal: ''Nogomet je bil dobra izkušnja. Užival sem kot del moštva. Bilo je zabavno, dokler je trajalo. Trenutno počnem veliko različnih stvari. Športnega življenja je konec, zdaj se bom preusmeril v različne poslovne izzive.''

Še en šprinter, in sicer Američan Tyson Gay, se je nekoč želel preizkusiti v drugem športu, za razliko od Bolta pa ga je zaneslo v bob, a se je po posvetovanju s trenerji v bobu hitro odrekel kandidaturi za tekmovanje na ledenih stezah.

Nazadnje je svet pozitivno šokirala zimskošportna dvoživka Čehinja Ester Ledecka, ki tekmuje tako v alpskem smučanju kot deskanju na snegu. Če je zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu senzacionalno osvojila zlato kolajno v superveleslalomu, pa je zlato na tekmi paralelnega veleslaloma deskarski svet pričakoval. Ledecka se je s tem dosežkom pridružila Norvežanoma Thorleifu Haugu in Johanu Groettumsbratnu, ki sta na istih olimpijskih igrah tekmovala v več različnih športih. Haug je leta 1924 nastopil v nordijski kombinaciji in teku na smučeh, Groettumsbraten pa je v istih disciplinah tekmoval štiri leta kasneje. Več medalj na isti olimpijadi sta osvojila tudi Finec Heikki Hasu, ki je davnega leta 1948 slavil v nordijski kombinaciji, kasneje pa še v smučarskem teku, ter Rusinja Anfisa Reztsova, ki je blestela v biatlonu in teku na smučeh. V teku je zlato medaljo osvojila leta 1988, v biatlonu pa v letih 1992 in 1994. Sicer je do zdaj le pet športnikov osvojilo medaljo tako na poletnih kot zimskih igrah. Nazadnje je to uspelo Američanki Lauryn Williams, ki je leta 2004 in 2012 osvojila medalji v atletiki (srebro na 100 metrov in zlato v štafeti 4 x 100 metrov), leta 2012 pa še v bobu dvosedu (srebro).

Tudi Conor McGregor, zvezdnik mešanih borilnih veščin, sodi v kategorijo športnih dvoživk, saj je za legendarni dvoboj s Floydom Mayweatherjem pridobil boksarsko licenco. Slavni ameriški boksar je proti zloglasnemu Ircu sicer ohranil brezhibno statistiko, McGregor pa se lahko pohvali kot eden redkih mojstrov mešanih borilnih veščin, ki si je upal stopiti v boksarski ring in se boriti po boksarskih pravilih. Prometa v obratni smeri, torej iz boksarskih v neboksarski ring, je namreč precej več.