Cestna kolesa (nekoč se je vmes drenjal še pridevnik 'dirkalna') oz. specialke, kot jim pogovorno radi pravimo, so hitra, lahka in tanka. Z njimi lahko dosegamo najvišje hitrosti, namenjene pa so premagovanju večjih razdalj. Asfalt je njihov glavni kriterij.
V primerjavi z gorskimi kolesi je na cestnem kolesu potrebnega veliko manj truda za poganjanje. Pred nakupom se morate najprej vprašati, kako pogosto se nameravate s cestni kolesom voziti in temu primerno iskati kolo v pravem cenovnem razredu.
Tako kot gorska se tudi cestna kolesa, res da ne tako očitno, razlikujejo po geometriji, pa tudi po vrsti materiala okvirja, ki je izjemnega pomena, saj je od tega odvisna kvaliteta kolesa. Cestna kolesa višjega cenovnega razreda imajo okvirje izdelane iz ogljikovih vlaken (tudi titana), kar zagotavlja odlično togost in absorbiranje udarcev ter vibracij. Cenejša kolesa imajo okvirje iz aluminijastih zlitin, ki niso nujno težji, večinoma pa niso slabi. Sploh če imajo oznako 6061 ali 7005, kar je najboljše od aluminija v kolesarski industriji. Lahko pa je okvir tudi iz jekla. Enako velja za vilice, ki so lahko iz karbona, aluminija, jekla ali kombinacije aluminija in karbona.
Glede na geometrijo ločimo tekmovalna, naravnana in takšna, ki so namenjena nabiranju kilometrov oz. dolgotrajni vožnji (ob takih vožnjah mora biti telo dlje časa v istem položaju, zato je dobro, da drža telesa ni pretirano naporna in neudobna), ki so namenjena predvsem rekreativcem, resnim rekreativcem in tekmovalcem pa so namenjene tekmovalne geometrije. Pri slednjih je položaj na kolesu manj pokončen kot pri prvem, ki velja za manj napornega. Treba pa se je zavedati, da cestno kolo ni zasnovano za udobno kolesarjenjem po mestu, saj je ukrojeno po učinkovitosti, kar pa ne pomeni, da vam mora biti na njem neudobno. Prava izbira velikosti kolesa je pri tem ključa, saj boste sicer hitro trpeli za bolečinami v hrbtenici, ramenih, kolenih in drugje. In kako veste, katero kolo je prave velikosti za vašo višino? Vse se začne pri razkoraku, ki si ga morate natančno izmeriti. Oblecite si kolesarske hlače, se postavite ob steno bosi ali v nogavicah. Med noge pokončno vstavite knjigo, ki naj bo s hrbtno stranjo obrnjena navzgor. V tem položaju naj vam nekdo izmeri razdaljo od tal do vrha knjige. S tem dobite dolžino razkoraka, ki jo pomnožite s faktorjem 0,663 in dobili boste velikost okvirja (v centimetrih), ki ga morate izbrati pri cestnem kolesu, ne pa tudi gorskem, kjer je velikost za isto višino nekoliko manjša.
Cestno kolo seveda ni samo specialka z zavitim krmilom, saj pod cestna kolesa sodijo tudi treking kolesa, ki so na prvi pogled bolj podobna gorskim, a precej lažja in z ožjimi pnevmatikami, gravel kolesa (križanci med gorskimi in cestnimi kolesi) in potovalna kolesa, ki so primerna za daljše razdalje, pri čemer hitrost ni na prvem mestu. Opremljena so z nosilci za torbe in imajo debelejše pnevmatike. Klasične specialke nimajo relief bujnih platišč, saj je na prvem mestu aerodinamika. V pnevmatikah je potreben višji zračni tlak kot pri gorskih kolesih.
Pozoren je treba biti tudi na samo opremo kolesa, o čimer pa si lahko več preberete TU.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV