Mlad talent, ki piše novo zgodbo slovenskega pumptracka

22-letni Luka Barut iz Kopra je v svetu kolesarstva pustil pomemben pečat z izjemnimi dosežki. Leta 2022 in 2024 je osvojil prvo mesto v skupnem seštevku slovenskega pokala v disciplini pumptrack.

V lanski sezoni je v isti disciplini osvojil tretje mesto, leta 2021 pa se je povzpel na drugo mesto. Na svetovnih kvalifikacijah za pumptrack je prav tako dosegel zavidljive rezultate: leta 2023 je v Švici zasedel deveto mesto, na Češkem pa enajsto.

Luka pravi, da ga šport spremlja že od malih nog. V začetku osnovne šole je bila njegova strast košarka, ki jo je igral vse do zaključka srednje šole. Po koncu šolanja pa je žogo zamenjal za kolo. 

"Vedno sem užival v naravi in čutil potrebo po adrenalinu, zato me je kolesarstvo pritegnilo. Prav tako sem užival v raziskovanju novih krajev in spoznavanju novih ljudi," pravi Luka.

Med študijem strojništva mu je kolesarstvo nudilo popoln odklop od vseh obveznosti in skrbi. "Vedno sem si lahko zbistril misli, ko sem se po dolgem dnevu za knjigami usedel na kolo in odpeljal na bližnji hrib," se spominja Luka. 

Glavno podporo je vedno našel v družini, ki ga je pogosto spremljala na dirkah. "Prav tako so mi bili v oporo tudi prijatelji, s katerimi smo skupaj furali," dodaja Luka.

"Veliko trenutkov mi je ostalo v spominu, predvsem pa mi je všeč, da lahko s tem športom potujem, odkrivam nove kraje in spoznavam nove ljudi" izpostavlja Luka. Trenutno največ tekmuje v disciplini pumptrack, občasno pa tudi v enduru. V pogovoru nam je zaupal, da vsaka disciplina prinaša svoje posebnosti, ki ga vedno znova motivirajo. 

Kljub temu pa mu je enduro še posebej pri srcu, saj uživa v preživljanju časa v naravi. Ker sta disciplini tako zelo različni, zahteva vsaka svoje specifično kolo. V Lukovi garaži tako najdemo kar tri različna kolesa: dirt kolo, namenjeno disciplini pumptrack, specialko, ki jo uporablja za pridobivanje kondicije, in enduro kolo, na katerem preživi največ časa.

Kakšne so prednosti in slabosti teh disciplin?

V prvi vrsti je velika razlika v financah, saj je enduro v primerjavi s pumptrackom cenovno dražji, če se želiš ukvarjati z njim na bolj profesionalni ravni. Prav tako lahko krajši trening lažje opravimo na pumptracku, saj nam ni treba voziti do vrha kolesarske proge. Po drugi strani pa enduro ponuja več različnih vrst prog, ki se razlikujejo glede na teren in težavnostno stopnjo. Obe disciplini pa ponujata veliko mero adrenalina.

Konec lanske sezone se je odločil, da opravi tečaj za kolesarskega vodnika in trenerja MTB, saj je začutil željo po prenašanju svojih znanj in veščin na druge. Vodi treninge otrok, starih od 5 do 18 let, poleg tega pa občasno vodi tudi kolesarske ture, kjer ima skupine vseh starosti.

"Vsak trening ali turo prilagodim glede na udeležence, njihovo predznanje, želje ter veščine, ki jih že imajo in jih želijo razvijati. Na podlagi vseh teh podatkov potem pripravim aktivnost, ki jim bo všeč," Luka pravi o prilagajanju svojega pristopa k učenju.

Kako vidiš razvoj pumptrack scene v Sloveniji? Katere izzive opažaš?

Definitivno je nivo discipline pumptrack v tujini na višji ravni. Problem je, da ima pri nas pumptrack pogosto sopomenko za otroško igrišče. Razumem, da s tem pokrijemo širšo javnost, vendar onemogočimo posameznikom, ki imajo višje ambicije, da razvijajo svoj potencial. Verjamem pa, da se bo tudi pri nas v prihodnje bolj razvijala, kar bo posledično omogočilo tudi boljše pogoje za mlade nadobudneže.

Luka izpostavlja, da imajo slovenski bike parki v primerjavi s tujino veliko prednost, saj obratujejo skozi vse leto. Prav tako poudarja, da smučišča v Sloveniji vse več vlagajo v razvoj poletne sezone, namenjene pohodnikom, kolesarjem in drugim obiskovalcem. V Sloveniji mu je najbolj všeč Bike park Maribor, v tujini pa Bike park Châtel v Franciji.

Obalna scena ima velik potencial za razvoj enduro scene, saj je v zimskih mesecih zaradi ugodnega podnebja in temperatur Obala priljubljeno prizorišče za bajkerje. "Trenutno na žalost še nimamo legaliziranih prog, vendar se tudi na tem področju stvari počasi razvijajo v pravo smer," dodaja Luka.

 Kakšne so razlike med tekmovanji pri nas in v tujini?

Že zaradi same infrastrukture in nivoja organizacije lahko začutimo razliko. Verjamem, da bo v prihodnosti tudi pri nas organizacija dirk boljša. Veliko se že zdaj spreminja, saj kolesarstvo postaja vedno bolj priljubljeno, udeležba na tekmovanjih pa narašča. Slovenija ima odlične pogoje za kolesarstvo. Dobro bi bilo, če bi na državni ravni začeli več vlagati v to panogo in bi tudi občine bile pripravljene sodelovati pri legalizaciji in urejanju kolesarskih prog.

Poškodbe so neizogiben del športne poti, ki pogosto preizkušajo fizično in mentalno moč posameznika. Ena izmed takšnih je bil nedavni zlom ključnice, ki pa Luke ni zaustavil. "Mislim, da mi motivacije ne manjka. Borim se le s časom, ki ga zadnje čase vedno primanjkuje. Do zdaj še nisem bil toliko poškodovan, da bi potreboval posebno pripravo za vrnitev. Upam, da v prihodnje tega ne bom potreboval. Po vsakem padcu pa je seveda prisoten tudi strah," pripoveduje Luka o svojem mentalnem soočanju z izzivi ob vrnitvi po poškodbi.