Eduard Žalar: Z enim vdihom in kolesom na Triglav

EDspedicija štarta v Piranu s potopom na dah na najglobljo točko slovenskega morja (imenovano tudi podvodni Triglav), ki znaša - 38 metrov. Po opravljenem potopu sledi vožnja s kolesom na relaciji Piran, Koper, Črni Kal, Postojna, Ljubljana, Kranj, Bled, Pokljuka, ki bo s svojimi 210 km terjala tudi največji davek. Časovnica izvedbe je zastavljena tako, da se opravi nočni vzpon na Triglav, ki se zaključi s sončnim vzhodom. EDspedicija se zaključi, oz. cilj se doseže s sestopom nazaj na Pokljuko. Za izvedbo podviga je na razpolago 24 ur.

EDspedicija se bo dogajala 23. in 24. maja do takrat pa lahko njegove priprave spremljate na njegovem Facebook profilu in v 12 tedenski video zgodbi, ki jo bomo delili tudi naši spletni strani. 

Kako je prišlo do ideje za takšen podvig, ki res ni mačji kašelj za nikogar?

Človek že po naravi stremi k napredovanju, osvajanju, raziskovanju neznanega. To imamo v sebi. Je pa res, da je vprašanje, koliko si dovolimo biti drzni oziroma ne zaviramo sami sebe, ker nam lahko leta in leta rutine preprosto privzgojijo zavore. Do ideje pride po navdihu ki ga prinese okolica. Tako enostavno je to. Če po več kot 20 letih delovanja v fitnes industriji spoznaš, da lahko ljudi premakne in jih nato tudi ohranja v gibanju izključno močan mentalni naboj, ki mu rečem navdih in če istočasno tudi verjameš, da je bolj fit planet lahko boljši svet, potem so tovrstna dejanja, kot je Edspedicija, logična posledica. Moja dolžnost je navdihniti ljudi h gibanju z nepozabnimi doživetji. Če jih lahko ob temu še izobrazim, informiram, pa še toliko bolj. Plan se seveda nadaljuje tudi po Edspediciji.

Ko poveš ljudem česa si se lotil, ti je sigurno že kdo rekel, če si nor.

Prve reakcije so dokaj podobne ja. Zakaj si to delam, če mi je dolgčas v življenju in podobno. Seveda prvim reakcijam nato sledi vprašanje, zakaj. In ko povem zakaj, nenadoma steče resna debata, zanimanje za podvig pa naraste kot živo srebro v termometru pod pisalniško svetilko. Edspedicija kot celota, je kombinacija, ki bo vsako posamezno panogo naredila unikatno po izzivu. Posamezno gledano mi panoge niti ne predstavljajo izziva. Kolesaril sem že preko 300 km, plezal na Triglav ponoči v enem kosu, potopi na zahtevano globino mi tudi niso tuji. Izziv se nahaja torej v kombinaciji posameznih dejanj. Na zadevo lahko gledam podobno kot plezalci. So gore, ki jih je osvojilo že nemalo ljudi, obstajajo pa smeri na goro, ki jih ni še opravil nihče ali samo eden. In ta moja smer je unikatna. Dejansko je ni opravil še nihče, ker je kombinacija dejanj resnično ekstremna. Potop na dah, mi bo predstavljal največji mentalni napor. Takoj za tem bo sledila samostojna vožnja s kolesom iz Pirana na Pokljuko (brez zavetrja), ki bo predstavljala nejvečji energijski napor. Nočni vzpon na in sestop s Triglava nazaj na Pokljuko, kjer bo tudi cilj Edspedicije, pa bo kombinacija mentalnega izziva in testa resnične vzdržljivosti, saj bo telo že utrujeno od prejšnjih dveh podvigov, nastopila bo pa tudi biološka ura spanja. Telo se bo »izklopilo«. Smer, ki jo lahko lepo opišem, če si sposodim plezalni žargon, s terminom 'free-solo'. V enem kosu, brez spanja, v 24 urah, sam, izključno na lastno moč.

Poleg fizične pripravljenost, pa je verjetno še bolj pomembna psihična. Ne gre namreč le za fizični izziv, ampak tudi velik mentalni izziv.

Mentalni izziv je na prvem mestu. Telo se natrenira in je lahko zmožno marsičesa. Ne bo pa telo ničesar naredilo, če glava ne bo verjela v to. Potrebno se je zavedati in čim bolj ozavestiti, da je glava in psiha komandir telesa in ne obratno. Če dovolimo, da telo ukazuje glavi, se bomo ustavili zelo hitro, saj je naše telo narejeno tako, da sicer zmore ogromno, vendar zaradi ohranitvenega nagona, teži k temu, da naredi čim manj. Če nam uspe zagotoviti dobro oz. zadostno telesno pripravo za podvig, nastopi faza, ko si moraš preprosto zaupati. K temu zagotovo pripomorejo tudi izkušnje iz preteklosti, ko lahko spoznavaš odzive svojega telesa na obremenitve. Ključ do uspeha torej predstavlja dobra telesna priprava, zavedanje tega, da bo podvig ekstremno naporen, da se mu bo telo v določenih trenutkih upiralo, da pa bo psiha tista, ki bo na podlagi izkušenj iz preteklosti znala varno pripeljati telo preko novih meja.

Koliko časa bodo trajale vse priprave?

Priprave na tovrstne podvige trajajo nekako skozi življenje in življenjski slog. Sem mnenja, da tovrstnih podvigov ni moč izvajati, če nimaš za seboj leta treningov, aktivnosti, izkušenj s strateškim načinom prehranjevanja, spoznavanja sposobnosti telesa ipd. Seveda se je pa potrebno za specifični podvig tudi specifično pripravljati. Gre za strnjene priprave, kjer se je potrebno intenzivneje pripravljati neposredno za vsako panogo posebej. V primeru Edspedicije bodo specifične kondicijske priprave trajale 12 tednov.

Ljudi pa tudi vabiš, da se ti pridružijo na treningih in espediciji, kot si jo poimenoval. Kaj točno jih tam čaka in kdo vse je vabljen?

EDspedicija je namenjena ljudem. Torej je nekako logično in pravilno, da jih povabim k sodelovanju. Na pripravah zagotovo, k udeležbi k podvigu pa tudi, vendar nisem še povsem pomirjen s tem, da na ekstremne zadeve, vabim množice. Želim si jih navdihniti, da pričnejo premikati svoje meje, tako telesne, kot tiste v glavi, vendar po pameti. Iščem še model, način, kako bi lahko povabil ljudi k soudeležbi na posamezni etapi, al delu te, ter da se bodo počutili uspešne in ne ogrožali sebe ali okolice. Kar tiče udeležbe na treningih, pa je zadeva popolnoma drugačna. Trener fitnesa in skupinskih treningov delujem v fitnes centru v Grosupljem. In želim povabiti čim več ljudi na točno tiste treninge, ki so meni skozi leta omogočili razvoj telesne funkcionalnosti na to raven, da lahko danes razmišljam o tovrstnih podvigih. Z interesenti bom treniral, jih vodil in jim pokazal, da so dobri treningi lahko zanimivi celo do te mere, da hitro postanejo prijeten življenjski slog.