Zakaj ljudje spremljamo borilne športe in kaj borce žene v ring?

Perspektiva gledalcev: od nagona do psihološke katarze

Evolucijsko gledano smo ljudje vedno imeli željo spremljati fizične spopade. Večina ljudi z velikim veseljem poprime za film ali serijo, ki vključuje elemente borbe. Tudi tekom zgodovine so gladiatorske borbe v rimskem Koloseju navduševale množice, danes pa vlogo arene zavzemajo boksarski ringi in televizijski ekrani. Ob tem se poraja več teorij o tem, kaj je v borbah tako privlačnega za gledalce:

Teorija o preživetvenem nagonu

Evolucijsko gledano smo navajeni spremljati borbe, saj je zmaga pomenila preživetje. Opazovanje borcev nam daje občutek nadzora nad situacijo, kar pa v nas vzbudi primitivne potrebe po preživetju. In ni je bolj privlačne stvari za človeške oči, kot ta, ki cilja na najbolj osnovne človekove potrebe! 

Teorija adrenalina

Gledanje brutalnega boja sprošča adrenalin, kar povzroča občutek vzburjenja. Ne le, da pa smo ljudje nagnjeni k stvarem, ki nas emocionalno vzburijo, temveč je zasvojljiv predvsem vidik sprostitve, ki sledi adrenalinu. Po adrenalinskem vzburjenju, se nam ob zmagi ali dobrem udarcu sprošča endorfin, ki poskrbi za občutke zadovoljstva in sprostitve.

Teorija psihološke katarze

Skozi borbe doživljamo sproščanje lastne nakopičene agresije. To je podobno kot pri gledanju akcijskih filmov ali igranju nasilnih videoiger. Ko sprostitev nakopičene jeze ali agresije ni socialno sprejemljiva, ljudje najdemo načine, da to agresijo sprostimo na socialno sprejemljiv način – v tem primeru torej spremljanje borb.

Občutek pripadnosti

Ljudi, ki spremljajo borbe v ringih navadno pritegne tudi socialna dinamika, ki je spremljevalka borilnih športov. Navijanje za borca, čustvena vpletenost in občutek pripadnosti skupnosti navijačev ali klubu, igrajo ključno vlogo pri naši privlačnosti do borilnih športov.

Teorija moralne dileme

Borbeni športi so že od nekdaj na meji moralnega, a se jih trenutno še vedno smatra kot sprejemljivo obliko moralno spornega. Ljudi po naravi bolj pritegnejo stvari, ki mejijo na 'prepovedane' ali 'sporne', kar pa velja tudi za borbe. Ljudje torej čez opazovanje borb hodijo po robu lastnih moralnih okvirjev ter preizkušajo tudi svoje notranje meje.

Zgodbe borcev

Mnogi gledalci se poistovetijo z življenjskimi zgodbami borcev – njihova pot iz revščine, osebni boji in vzponi na vrh so izjemno motivacijski in čustveno privlačni. To marsikaterega gledalca spodbudi k bolj zvestemu spremljanju borb.

Perspektiva borcev: kaj jih žene v ring?

Med tem, ko se marsikomu zdi ideja opazovanja še zanimiva, bi skoraj vsak začrtal mejo pri tem, da tudi stopi v ring in se bori. Kaj je torej tisto, kar gledalce loči od borcev? Kdo se odloči za tak šport in kaj v tem išče? 

Tekmovalni duh in želja po dokazovanju

Mnogi borci so po naravi izjemno tekmovalni. In ravno borilni športi jim nudijo možnost, da preizkusijo svoje meje ter na tak način prejmejo potrditev od drugih. Namreč, prav vsi v tem življenju iščemo potrditev drugih – bodisi z družbeno sprejemljivimi, bodisi z družbeno nesprejemljivimi dejanji. Pri uporabi borilnih športov gre tako za družbeno sprejemljiv način pridobivanja potrditve. In te si še kako zaslužijo! 

Samodisciplina in osebna rast

Borilni športi zahtevajo izjemno samodisciplino, kar mnogim pomaga strukturirati svoje življenje. Stroga prehrana, treningi in mentalna priprava izoblikujejo močno osebnost, ki se bo zmogla spopasti z izzivi tudi izven ringa. 

Psihološko obvladovanje strahu in agresije

Mnogi borci navajajo, da so začeli trenirati, ker so želeli obvladati lastno agresijo ali strah. Borilne veščine jim nudijo varno okolje, kjer lahko izrazijo in procesirajo svoja čustva, hkrati pa razvijejo notranjo moč. In kot vemo – če za svoja čustva ne najdemo primernega načina izražanja, bodo ta postala destruktivna. To velja predvsem za občutja agresije in strahu, zato se borilne športe še toliko bolj interpretira kot rešilno bilko pri izražanju agresije, jeze in kontroliranju strahu.

Adrenalinska odvisnost

Boj je ena najintenzivnejših izkušenj, ki jih človeški organizem lahko doživi. Srce bije hitreje, telo se preplavi s kortizolom in adrenalinom. Ker gre za tako intenzivno doživljanje, je občutek ob tem lahko zasvojljiv.  Nemalo kdo od tega občutka postane odvisen in vedno znova išče ekstremne izzive – bodisi telesne ali mentalne.

Možnost uspeha in finančna nagrada

Za nekatere borce je ring priložnost za izhod iz revščine ali težkih življenjskih okoliščin. Številni slavni borci so prišli iz težkih socialnih razmer in uporabili borilne športe kot odskočno desko do boljšega življenja. Posamezniki preko tega torej dobijo namen, idejo boljšega življenja in predvsem kanček upanja za svojo prihodnost.

Več kot le boj?

Kritiki borilnih športov pogosto trdijo, da preko borilnih športov spodbujamo nasilje in primitivne nagone. Vendar je pomembno izpostaviti, da je večina novodobnih borilnih športov strogo reguliranih s pravili in varnostnimi ukrepi. Poleg tega raziskave kažejo, da gledanje borb ne spodbuja nujno agresije pri gledalcih – temveč ravno nasprotno - služi kot varen izhod za globoko potlačena čustva. Borilni športi so torej več kot le pretep. So umetnost in filozofija življenja, ki združujejo moč telesa in duha. Tako gledalci, kot borci v njih najdejo nekaj 'prvinskega' –obvladovanje telesa in uma ter tisti občutek zmage, ki je globoko zakoreninjen v človeški naravi. 

Ogled največjega borilnega dogodka v zgodovini Slovenije

V soboto, 12. aprila, bodo ljubljanske Stožice prizorišče največjega borilnega dogodka v zgodovini Slovenije. Lani si je borilni spektakel MMA v živo ogledalo več kot šest tisoč gledalcev, tokrat pa organizatorji v Areni Stožice pričakujejo še enkrat več obiskovalcev. 

Dogodek FNC 22 boste ljubitelji borilnih športov lahko v živo od 19. ure naprej spremljali tudi na VOYO.

Spodaj se nahaja seznam vseh borb, ki si jih boste lahko ogledali v živo:

Težka kategorija: Miran Fabjan – Michal Kita

Lahka kategorija: Francisco Barrio – Antun Račić (borba za naslov prvaka)

Težka kategorija: Ante Delija – Yorgan de Castro

Poltežka kategorija: Jakob Nedoh – Tom Breese

Dogovorjena teža (do 73 kilogramov): Bojan Kosednar – Rafael Hudson (boks z golimi pestmi)

Težka kategorija: Andres Ramos – Valeri Atanasov

Velterska kategorija: Tomislav Sičaja – Simeon Karslidis

Lahka kategorija: Dino Suljkanović – David Travniček

Poltežka kategorija: Tiriel Luka Abramović – Wojciech Kacprzyk

Težka kategorija: Alexandr Drabinca – Pawel Oleszczuk