Andreas Goldberger, smučarski skakalec, ki bi skoraj postal Andrej Zlatobrdić

Avstrijski smučarski skakalec Andreas Goldberger je bil svoj čas najboljši skakalec v smučarski karavani. V svoji karieri je zbral 20 posamičnih zmag, eno tudi v Planici, in sicer na srednji napravi decembra leta 1994, na letalnici bratov Gorišek pa se je v zgodovino vpisal kot prvi, ki je marca istega leta poletel preko magične meje 200 metrov, a pri dolžini 202 metra z rokami podrsal po tleh, zato znamka ni obveljala. Istega dne je Toni Nieminen pristal pri 203 metrih in obstal na nogah.

Svetovni rekorder je postal omenjenega leta 2000, ko se je tudi podpisal pod rekordni dosežek. Njegova zbirka lovorik je sicer še precej bogatejša. Trikrat je namreč osvojil veliki kristalni globus. Konkurenco je pokoril v sezonah 1992/93, 1994/95 in 1995/96. Osvojil je tudi naslov svetovnega podprvaka na srednji napravi v Falunu leta 1993 in na veliki napravi v Thunder Bayu leta 1995. Osvojil je tudi bron na olimpijskih igrah v Lillehammerju leta 1994. Leta 1996 je v Kulmu postal svetovni prvak v poletih. Dvakrat je bil tudi zmagovalec novoletne turneje (1993, 1995). V svetovnem pokalu je debitiral v sezoni 1990/91, prvo zmago pa zabeležil leta 1993 v Innsbrucku. Zadnjič je slavil leta 1996 v Harrachovu, ko se je še 288-ič pojavil na vrhu zaletišča. Skupaj je kar 63-krat stal na odru za zmagovalce, z ekipo je slavil štirikrat, še devetkrat pa je z njo stal na stopničkah. ''Pod pasom'' ima dva olimpijska brona, tri iz svetovnih prvenstev in enega iz poletov, dve srebri iz svetovnih prvenstev in eno iz poletov, ter dve zlati medalji z velikih tekmovanj. 

''Ko se ozrem nazaj, lahko rečem, da sem dobro izkoristil preteklih 50 let.'' Za najbolj čustveno zmago popularni 'Goldi' šteje tisto za prvaka v poletih, ko se je z njim veselila 60-tisočglava množica in med razglasitvijo pela avstrijsko himno. Ozračje, ki ga še kako dobro poznajo obiskovalci Planice, ki so podobno v en glas prepevali Zdravljico ob zmagah Petra Prevca in Roberta Kranjca. ''Še danes dobim kurjo polt, ko se spomnim na tiste čudovite trenutke,'' je dejal nekdanji avstrijski šampion, ki si je pred skokom značilno popravil čelado, se dotaknil nosa in naredil značilno grimaso. Prav posebno mesto v njegovem srcu ima tudi rekordna znamka v dolini pod Poncami. ''Svetovni rekord v Planici je bil zame prav poseben mejnik. S tem, ko sem postal lastnik najdaljšega poleta, sem uresničil svoje sanje,'' je dejal as večno deškega obraza iz Rieda.

Tako kot vsakega športnika so tudi njegovo kariero zaznamovali vzponi in padci – tako na skakalnici kot izven nje. Zaznamovale so ga namreč tudi droge in afera na vrhuncu kariere leta 1997, ko je javno priznal, da je v eni od diskotek na Dunaju užival kokain. Zaradi uživanja prepovedanih substanc ga je doletele šestmesečna prepoved nastopanja in grožnja, da bo mora izpustiti olimpijske igre. Avstrijska smučarska zveza (ÖSV), ki ji je tedaj načeloval Peter Schröcksnadel, mu je namreč vzela tekmovalno licenco, zato je resno razmišljal, da bi nastopal za tedanjo Jugoslavijo – zakaj Jugoslavija, še danes ni jasno – in zaprosil za srbsko državljanstvo – tamkajšnje prebivalstvo ga je sprejelo odprtih rok, preimenovali pa so ga v Andreja Zlatobrdića – ki pa ga je zavrnil, ko ga je avstrijska zveza spet sprejela medse. ''Ko sem kljub nasprotovanju avstrijske zveze videl, kaj vse zame počno moji novi prijatelji, sem se odločil, da na olimpijskih igrah v Naganu za Jugoslavijo osvojim zlato medaljo. To bo moje darilo Jugoslaviji in prijateljem. Če FIS potrdi mojo kazen, si bom vzel tekmovalni premor in nato nastopal za Jugoslavijo,'' je za jugoslovanske medije tedaj dejal Goldberger in povzročil pravo evforijo, ko je v pozdrav dvignil tri prste. Goldberger se je že vse dogovoril s srbsko vlado, na čelu katere je bil tedaj Slobodan Miloševič, a na koncu vendarle ostal Avstrijec, potem ko je njegova odločitev povzročila pravi vihar v domovini in so ga tam označili za četnika. ''Od junaka v rumenem do četnika. Neverjetno,'' je tedaj zapisal časnik Die Presse in citiral Goldbergerja, češ da ni vedel, da so trije prsti, dvignjeni v zrak, četniški pozdrav. Zaradi tega mu je grozila celo deportacija. Po odsluženi kazni se je vrnil v avstrijsko reprezentanco. ''To je bilo zame izjemno težko obdobje. Bil sem superzvezdnik, že naslednji dan pa so me obravnavali kot kriminalca. A iz tega sem se naučil več kot iz vseh zmag. Zato vam svetujem, da se držite proč od drog. Sam sem jo odnesel z modrim očesom, mnogi pa nimajo te sreče,'' je dejal simpatični Avstrijec, ki je danes sodelavec avstrijske nacionalne televizije ORF, kjer, kakopak, komentira smučarske skoke.

Mnogi so prepričani, da si v resnici nikoli ni želel jugoslovanskega potnega lista in je s tem le izsiljeval avstrijsko zvezo, ki ga je na koncu uvrstila na seznam za Nagano, a mu je bil zaradi uživanja drog prepovedan vstop na Japonsko. Zaplet so rešili diplomati in 'Goldi' je lahko odpotoval na Japonsko, a se iz dežele vzhajajočega sonca ni vrnil z odličjem, saj je osvojil skromno 22. mesto. V vrh svetovnega pokala se je vrnil v sezoni 1999/00, a na posamični tekmi nikoli več ni zmagal, se je pa z ekipo leta 2001 veselil naslova svetovnega prvaka. Skakalne smuči je postavil v kot leta 2005, po tekmi v Lahtiju, na kateri je zasedel 49. mesto. Uradno je sklenil kariero kot predskakalec leta 2006 na letalnici v Kulmu.

Kljub temu, da je Goldberger slavil Abrahama, se ne počuti starega 50 let in ne počne stvari, ki jih počnejo ''navadni'' petdesetletniki, tudi sam pa kar ne more verjeti, da je star že pol stoletja. Recept za večno mladost? Veliko smeha in pozitiven pogled na svet, pravi. In dobri geni, dodaja. Od leta 2013 je poročen z Astrid Brandauer, s katero se poznata od leta 2004 in imata skupaj dva mlada sinova.

Delno povzeto po sportal.blic.rs