Vse skrivnosti krone svetega Edvarda, s katero bo okronan Karel III.

Kralj Karel III. (pred tem princ Charles) bo po smrti svoje mame, kraljice Elizabete II., ob kronanju postal nastarejši kralj v britanski zgodovini. Ko je leta 1969 dobil krono princa – izdelal jo je Louis Osman – je na glavi nosil ping pong žogico, odeto v zlato in posuto z diamanti v obliki škorpijona, ki je njegovo astrološko znamenje. Kronana bo tudi njegova soproga Camilla. 8. maj 2023 bo na Otoku v čast kronanja novega kralja in kraljice dela prost dan.

Kralj Karel III. bo v cerkvi okronan s sveto krono svetega Edvarda, ki pa jo bo nosil le na kronanju in nikoli več za tem. Gre za najbolj sveto krono od vseh kraljevih kron in enega najstarejših simbolov britanske monarhije. Težka je 2,23 kilograma in je bila izdelana za kronanje kralja Karla II. davnega leta 1661, leto po obnovi monarhije. Izdelal jo je kraljevi zlatar Robert Vyner po vzorih prvotne srednjeveške krone in je že več kot 350 let del kronanja britanskih monarhov. Zlato krono krasijo številni dragulji, vzeli pa jo bodo iz muzeja Tower of London, kjer je sicer na ogled tudi javnosti. Krona ima žametno kapico s trakom iz hermelina in zlat okvir ter 444 dragih kamnov – krasijo jo ametisti, safirji, rubini, topazi, turmalini in granati. Vredna naj bi bila preko 55 milijonov evrov. Ta krona je nadomestila omenjeno srednjeveško krono, ki je bila stopljena leta 1649, nastala pa naj bi v 11. stoletju v času vladavine Edvarda Spoznavalca, ki je bil zadnji anglosaški kralj, ki je bil razglašen za svetnika. Z njegovo krono so nazadnje kronali kralja Karla I., ki je bil obglavljen, krono pa je dal parlament med državljansko vojno pretopiti. Kronanje s sveto krono svetega Edvarda je obudil kralj Jurij V. leta 1911, saj so vmes kralji in kraljice izbirali lažjo, imperialno različico (več o tem v nadaljevanju). 

Soproga kralja Karla III., kraljica Camilla, bo okronana z več kot 100 let staro krono – leta 1911 so jo izdelali pri draguljarni hiši Garrard – njena prva lastnica pa je bila kraljica Marija, soproga kralja Jurija V. Prvotna krona s kar 2200 diamanti je vsebovala tudi sporni 105,6-karatni diamant Koh-i-noor (v prevodu gora svetlobe), ki je bil v Indiji izkopal okoli leta 1300 in velja za enega največjih diamantov na svetu. Diamant je leta 1849 zasegla Vzhodnoindijska družba (podjetje East India Company), ki so ga po lahorski pogodbi predali v last kraljice Viktorije. Po njeni smrti je postal del zbirke kronskih draguljev in je bil vdelan v krone vseh kraljevih žena, toda Camilla se bo izneverila tradiciji, saj je diamant kontroverzen in za mnoge opomin na krvavo kolonialno preteklost. Po kraljičini smrti je Indija dejala, da je zakonita lastnica diamanta, ki je bil v preteklosti tudi last mongolskih cesarjev, iranskih šahov in afganistanskih emirjev. V krono kraljice Camille so v čast kraljici Elizabeti II. vgradili diamante Cullinan III., IV. in V., ki jih je ta pogosto nosila kot broške.

Zadnje britansko kronanje – gre za državno slovesnost – sega v junij leta 1953, ko je bila kronana kraljica Elizabeta II. in so ga sploh prvič prenašali po televiziji – edini del, ki ga javnost ni videla, je bilo maziljenje. Charles je bil tedaj star komaj štiri leta in pol. Obred kronanja je že več kot tisočletje enak, bo pa tokratna slovesnost vendarle rahlo krajša (namesto treh ur le eno) in bolj skromna (tedaj je bilo okoli osem tisoč povabljenih gostov in 29 tisoč sodelujočih, tokrat pa bo povabljenih ''le'' okoli dva tisoč ljudi in štiri tisoč sodelujočih). Na ''kraj zločina'', to je Westminstrsko opatijo, bo kraljevi par prišel v kočiji iz leta 2014, ki ima klimo in pomična stekla, nazaj pa odšel z zlato kočijo, ki je bila prvič uporabljena pri kronanju leta 1830.

Osrednjo slovesnost kronanja sestavljajo priznanja, zaprisege, maziljenje, kronanje in ustoličenja novega kralja, ki ga bo priznal canterburyjski nadškof Justin Welby. Ko bo kralj zaprisegel, bo sedel na prestol, ki so ga izdelali leta 1308 po naročilu kralja Edvarda I. Na njem kralje kronajo že od leta 1399. Karel III. bo po maziljenju prejel vladarsko jabolko, ki je simbol verske in moralne avtoritete, in nato še žezlo. Nato bo nadškof na kraljevo glavo nataknil krono sv. Edvarda, s čimer bo kralj dokončno ustoličen. Karel III. bo sicer povsem na koncu nosil cesarsko državno krono oz. imperialno državno krono, ki je precej lažja – ta je kraljico Elizabeto II. spremljala na krsti na njeni zadnji poti po državi in vsebuje sporen diamant Cullinan II., nekoč imenovan Druga zvezda Afrike, ki so ga kralju Edvardu VII. za rojstni dan leta 1907 podarili vladarji nekdanje britanske kolonije Transvaala v današnji Južni Afriki. Temu sledi poklon kralju.