Zakaj planeti krožijo po orbiti v elipsi in ne v krogu?

Na planetarne orbite sončnega sistema, ki so rahlo nagnjene in bolj ovalne kot krožne, je morda vplival medzvezdni obiskovalec na začetku njegovega nastanka. Fiziki Garett Brown in Hanno Rein s kanadske univerze v Torontu, skupaj s planetarnim znanstvenikom Renu Malhotro z ameriške univerze v Arizoni, so to idejo predlagali v nedavni raziskavi, ki čaka na znanstvene ocene.

Po njihovi hipotezi bi lahko ogromen objekt, ki je po velikosti med 2 in 50-krat večji od Jupitra, šel blizu Sonca in se zasukal znotraj Uranove orbite. Ta interakcija bi lahko povzročila ekscentrične orbite planetov. Njihove simulacije, ki temeljijo na 50.000 različicah, kažejo, da bi objekt z maso, ki je nekoliko več kot osemkrat večja od Jupitrove, ki se giblje s hitrostjo 2,69 kilometra na sekundo blizu Marsove orbite, ustvaril konfiguracijo, podobno trenutnemu videzu osončja.

Leta 2017 je asteroid Oumuamua ponudil vpogled v interakcije Osončja z medzvezdnimi objekti. Za razliko od Oumuamua, ki je bil nepomemben, bi lahko večje, hitreje premikajoče se telo povzročilo pomembne motnje v sončnem sistemu. Znanstveniki ocenjujejo, da takšna srečanja, čeprav so redka, niso nemogoča. "Z drugimi besedami, ni nam treba iskati igle v kupu sena, da bi našli ujemanje," ugotavljajo avtorji študije, ki je trenutno na voljo na repozitoriju arXiv.

Nadaljnje simulacije so pokazale, da bi lahko ogromen predmet, ki gre skozi Osončje, v 2 % primerov izvrgel planet v 20 milijonih let. V večini scenarijev so notranji planeti ostali v stabilnih, a spremenjenih orbitah.

Čeprav je verjetnost, da se bo tak dogodek zgodil, med 1 proti 1.000 in 1 proti 10.000, Mlečna cesta vsebuje veliko področij, kjer bi se to lahko zgodilo. Z zvezdami in ekspoplaneti, ki se pogosto premikajo v medzvezdnem prostoru, bi se sončni sistem lahko soočil z nadaljnjimi motnjami tudi v daljni prihodnosti.

Vir: zimo.dnevnik.hr