Tako je nastala legendarna Sacherjeva torta

Čeprav je Avstrija od leta 1918 republika, je v vsakdanjem življenju še vedno mogoče najti nešteto relikvij monarhije, ki se med drugim odraža v ljubezni do nazivov: na primer, visoki uradnik ministrstva v tej državi se imenuje Hofrat. Tistim, ki tega naziva ne pridobijo sami, ga lahko podeli zvezni predsednik. Mimogrede, prebiva tam, kjer so cesarji vladali svojemu imperiju: v leopoldinskem krilu Hofburga.

Daleč od visoke politike pa je kultura nekdanje monarhije še danes vseprisotna. Na primer v glasbi. Marš Radetzkega lahko mirno imenujemo skrivna avstrijska himna. Gre za skladbo, ki se poklanja istoimenskemu generalu, poslušalci pa vsako leto zahtevajo več z velikim aplavzom na novoletnem koncertu Dunajskih filharmonikov. Na rednem programu je tudi drugo delo Johanna Straussa, Carski valček. Ta dela se izvajajo tudi vsako leto 18. avgusta, ko celotna občina Bad Ischl praznuje rojstni dan Franca Jožefa I. v starinskih nošah.

Pogled v preteklost: Habsburška monarhija

Kriza je na oblast pripeljala Habsburžane. Ko je rimski imperij zdrsnil v krizo brez voditelja, je bil Rudolf I. Habsburški leta 1273 izvoljen za cesarja Svetega rimskega cesarstva. Skoraj nihče mu ni napovedoval velike prihodnosti, a z zmago v bitki pri Dürnkrutu leta 1278 je gospod Rudolf utrdil svojo oblast in postavil temelje cesarstvu, ki je trajalo 645 let.

"Medtem ko so drugi v vojni, se ti, srečna Avstrija, ženiš." Ta znameniti rek označuje vzpon Habsburžanov skozi zakonsko politiko. Ko je cesar Maksimilijan I. svoje otroke poročil v Aragon in Kastiljo, je to odprlo pot Habsburžanom, da se povzpnejo na španski prestol. Toda poleg strateških porok je vladavino Habsburžanov oblikovalo nešteto vojn. Tudi Marija Terezija (1717–1780) se je morala bojevati, na primer proti Prusiji, a je s kar 16 otroki okrepila položaj Habsburžanov v Evropi in zagotovila nadaljevanje dinastije.

Leta 1804 je cesar Franc I. ustanovil Avstrijsko cesarstvo, ki ga je cesar Franc Jožef I. leta 1867 prenesel v Avstro-Ogrsko monarhijo. Franc Jožef pa je moral izbojevati tudi številne vojne: zadnja, prva svetovna vojna, je leta 1918 dokončno prinesla konec Donavske monarhije.

Cesarski jezik

Čeprav ne obstaja že več kot 100 let, je njegovo veličastnost še vedno skoraj vsak dan na ustih Avstrijcev: ko pri nas posije sonce, je Kaiserwetter (cesarsko vreme), če je kaj zelo neverjetnega, to komentirajo z Servas Kaiser!, v dunajski kuhinji pa so vseprisotne cesarske jedi: cesarski praženec, cesarski zrezek, kajzerica, kaisermelange kava ali cesarska hruška (tako za sadje kot za hruškov liker) itd.

Pridevnik "cesarski" se v tej državi uporablja kot sinonim za "izjemen". Pogovorno velja, da imajo vplivni ljudje v javnem življenju najvišje plemiške naslove: od "Landesfürst" (predsednik vlade) prek "Ortkaiser" (župan) do "Seilbahnkaiser" (cesar žičnice).

Legendarni apetit cesarja Franca Jožefa.

Znano je, da si to, kar ješ. S tega vidika se lahko vsak v Avstriji počuti kot cesar, saj so številne jedi, ki so danes klasike avstrijske kuhinje, bile postrežene tudi na cesarski mizi cesarja Franca Jožefa I.

Apetit cesarja Franca Jožefa I. je bil legendaren. Še posebej ko je šlo za njegovo najljubšo jed, kuhano govedino – Tafelspitz, saj se ji ni mogel upreti. Užival je v govejem stegnu, kuhanem v juhi z drobnjakovo omako, jabolčnim hrenom, omako iz hrena in drobtin, pečenim krompirjem in nekaj zelenjave. In to s tako hitrostjo, da ostalim za mizo ni ostalo prav veliko.

Ker so morali z obrokom zaključiti takoj, ko je bil cesar gotov, so si številni preostalo lakoto nato potešili v bližnjem hotelu Sacher. Tam je bil vedno golaž, čeprav je bila kuhinja že zaprta. Mali golaž je še vedno mogoče najti v dunajskih restavracijah kadar koli podnevi in ponoči. Seveda je cesar cenil tudi madžarski goveji golaž z obilico paprike in čebule.

Ker je cesar vstajal ob pol štirih zjutraj, je dolg čas med zajtrkom in kosilom rad premostil z dopoldansko malico. Njegova najljubša je bila – težko verjeti, a resnično – frankfurtska klobasa, ki jo je cenil predvsem zaradi njene prebavljivosti in hrustljavosti.

Kraljevsko pecivo in torte

Za zajtrk v zgodnjih jutranjih urah je cesar rad pojedel dva ali tri kose šarklja. Mimogrede, še vedno ni skrivnost, od kod izvira nenavadno ime te čudovite in okusne torte: "Gugel" bi lahko izhajal iz istoimenske srednjeveške kapuce, ki so jo nosile ženske na tržnici in je spominjala na obliko šarklja, Gugelhupf (šarkelj) naj bi "poskočil" (iz glagola hüpfen) zaradi vzhajanja kvasa. Kaisermelange je služila kot imperialno poživilo. Majhno količino kave bi zmešali z rumenjakom in dvema žličkama medu. Uspeh dunajskega peciva je zagotovo posledica dejstva, da je tudi cesar Franc Jožef oboževal enostavne mešanice testa iz jajc, moke, mleka in malo sladkorja, npr. puhasti cesarski praženec. O tem, kako je do tega prišlo, krožijo številne anekdote: ali zaradi neuspešne, raztrgane omlete ali zaradi težav z zobmi, ki jih je imela vladarka "Sissi", verjetno ne bo nikoli povsem razjasnjeno.

Zgodba o "zaherici"

Kar so Mozartove kroglice za Salzburg, je torta Sacher za Dunaj.

Celotna zgodba se je začela, ko je grof Metternich davnega leta 1832 svoji dvorni kuhinji naročil, naj pripravi posebno sladico zanj in njegove ugledne goste.

Vendar je bil kuhar bolan, zato je nalogo moral prevzeti šestnajstletni mladenič Franz Sacher, ki je bil takrat šele drugo leto vajenec. Prav on je izumil osnovni recept za Sacher torto. Kasneje, po končanem vajeništvu, je svojo novo kreacijo začel prodajati na debelo. Recept je izpopolnil šele njegov sin Eduard, ki je bil med vajeništvom pri dvornem slaščičarju Demelu. Sacher je torti dodal čokoladno glazuro in marelično marmelado.

S to legendarno torto so povezani prav tako legendarni dolgoletni pravni spori med Sacherjem in Demelom glede tega, kdo je izdelal "originalno" Sacherjevo torto. Pravna bitka za torto je trajala od leta 1930 do 1965. Od takrat obstajata Demelova Sacher torta in originalna Sacherjeva torta.

Recept za Sacherjevo torto, ki ponuja carske užitke, pa lahko najdete tudi na Okusno.je:

Vir: www.adiva.hr