O malih tatvinah in kaznih z odvetnikom Blažem Kovačičem Mlinarjem

Prilika dela tatu. Kot otroka so nas verjetno vse kdaj zasrbeli prsti, a medtem je za otroka kazen na koncu vzgojna, za odraslega to ne velja. Kaj čaka "kurje tatove", ki želijo ukrasti npr. kos oblačila, pametni telefon, kozmetiko, galanterijo, sladkarije ali kaj podobnega? Male tatvine imajo verjetno svoje značilnosti in mali tatovi verjetno niso obravnavani enako kot nekdo, ki krajo načrtuje in npr. vlomi v trgovino?

Če gre za tatvino stvari, ki je vredna manj kot 500 evrov, gre za t. i. malo tatvino, za katero zakon predpisuje denarno kazen ali kazen zapora do enega leta. Če pa storilec izvrši tatvino tako, da je z vlomom, vdorom ali drugačnim premagovanjem večjih ovir prišel v zaprto stavbo, sobo, blagajno, omaro ali druge zaprte prostore, ali če sta storili tatvino dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi kradle, potem gre za t. i. veliko tatvino, za katero je zagrožena kazen zapora do petih let. Zakon torej še kako razlikuje med npr. priložnostno tatvino stvari majhne vrednosti in med tatvino, ki je bila vnaprej načrtovana.

V Kazenskem zakoniku v 204. členu med drugim beremo: ''Če je vrednost ukradene stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.'' Kdaj lahko človek zaradi male tatvine pristane v zaporu in kako visoke so denarne kazni?

Po navadi sodišče storilcu za t. i. malo tatvino, ki jo je storil prvič, še ne bo izreklo zaporne kazni, ampak le denarno kazen ali pa pogojno obsodbo. Če pa gre za t. i. specialnega povratnika, torej za storilca, ki je bil že obsojen za tovrstna dejanja, potem se bo sodišče zelo verjetno tudi zaradi male tatvine odločilo za zaporno kazen. Če pa se bo odločilo za denarno kazen, potem bo ta odvisna od vrednosti ukradene stvari in od premoženjskega stanja storilca.

Kako se postopek razlikuje glede na to, ali storilca ujamejo ''s spuščenimi hlačami'' (med krajo) ali naknadno? Kako pogosti so primeri, ko zavarovalnica oškodovancu povrne škodo, tatu pa nikoli ne najdejo oz. se Policiji s primerom ''ne da'' ukvarjati?

Načeloma to, ali je storilec tatvine prijet med izvrševanjem kaznivega dejanja ali pozneje, ne predstavlja razlike, saj se tudi poskus načeloma kaznuje enako kot že dokončano kaznivo dejanje. Če gre za malo tatvino, npr. tatvino kolesa, potem je jasno, da bo Policija le izjemoma izsledila storilca, saj gre za eno izmed najlažjih kaznivih dejanj in bo Policija preiskavi takšnega kaznivega dejanja namenila dokaj omejena sredstva.

Kaj se zgodi, ko trgovec tatvino prijavi Policiji? Kako poteka postopek, potem ko primer prevzame Policija? Ali lahko oškodovanec kasneje odstopi od primera, če obdolženec poravna škodo in če skleneta dogovor, ali mora tožilstvo po uradni dolžnosti zadevo izpeljati do konca?

Za malo tatvino mora predlog za pregon podati oškodovanec, nato pregon prevzame državno tožilstvo. Oškodovanec lahko vse do izreka prvostopenjske sodbe tudi umakne svoj predlog in potem se kazenski postopek ustavi –  npr. če mu storilec povrne škodo. Če tega ne stori, pa mora državno tožilstvo po uradni dolžnosti preganjati tudi to kaznivo dejanje do zaključka kazenskega postopka.

Običajno trgovci vsako (tudi manjšo) tatvino prijavijo in preganjajo oz. podajo predlog za pregon. Ali take primer sodišče obravnava enako kot večje tatvine? To verjetno pomeni velike sodne stroške, obdolženec pa mora na koncu poravnati ne le vrednost ukradene stvari, ampak tudi stroške sodišča, oškodovančevega odvetnika ipd.

Res je, stroški kazenskega postopka v takšnih primerih dostikrat presegajo vrednost ukradene stvari, storilec pa mora ob tem povrniti še škodo, in včasih, kot rečeno, še denarno kazen.

Spomnimo se primera poslanca Darija Krajčiča, ki je ukradel sendvič. Ali trgovci tatvino prijavijo ne glede na vrednost ali o tem ''odločajo'' interna pravila ravnanja ob tatvini? Ali se prijavi vsak nedvoumen poskus kraje ali se lahko tisti, ki krade, in oškodovanec sama dogovorita? Kdaj in kako se lahko pregonu izognemo?

Pri mali tatvini je odločanje o podaji predloga za pregon popolnoma v rokah oškodovanca in o tem se lahko vsakdo odloči sam. Po navadi pa večji trgovci res podajo predlog za pregon v vsakem odkritem primeru tatvine, saj skušajo tako odvrniti druge potencialne storilce. 

Vse obravnave so javne in objavljene na spletni strani sodišča. Ali nam lahko manjša kraja, kot je kraja sendviča, uniči ogled in škodi, ko iščemo zaposlitev?

Seveda, vsakršna obsodba za kaznivo dejanje se vpiše v kazensko evidenco pri Ministrstvu za pravosodje in določeni delodajalci zahtevajo pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi tudi potrdilo o nekaznovanosti – kandidat ga sicer ni dolžan predložiti – za določene poklice ali delovna mesta pa je to celo obvezen zakonski pogoj za zaposlitev, npr. za policiste. Po določenem času se sicer vsako kaznivo dejanje izbriše iz kazenske evidence.